<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><rss version="2.0"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
    xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
    xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
<channel>

	<title>ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije — Novice</title>
	<link>http://www.zdus.si/</link>
	<language>sl</language>
	<copyright>Copyright 2026 ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije</copyright>
	<description>Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je prostovoljna, strokovna, nepridobitna in nadstrankarska organizacija poklicnih dramskih umetnikov, ki jim je dramska umetnost osnovni poklic. ZDUS deluje kot društvo v javnem interesu in je pravna oseba zasebnega prava.</description>
	<webMaster>sale@plastikfantastik.net (Plastikfantastik)</webMaster>
	<pubDate>Sat, 12 Sep 2026 05:35:16 +0200</pubDate>
	<lastBuildDate>Sat, 12 Sep 2026 05:35:16 +0200</lastBuildDate>
	<category></category>	
	<docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
	<ttl>60</ttl>
	<atom:link href="http://www.zdus.si/rss/novice/" rel="self" type="application/rss+xml"/>
		<item>
			<title>Podeljene nagrade zlata strela</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/nagrada-zlata-strela/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V Stari elektrarni so ob zaključku Mladih levov podelili nagrade zlata strela.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/nagrada-zlata-strela/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Komisijo za nagrade zlata strela za sezono 2025/2026 v Stari elektrarni so sestavljali Zala Dobovšek, Špela Kopitar, Blaž Šef, Maja Vižin, Nataša Živković.&nbsp;Komisija je izbirala med 177 dogodki elektrarninega programa in podelila šest nagrad.


  Nagrado ZLATA STRELA so prejeli:


  LEON MARIČ za predstavitev predstave KVIR KOT VSI DRUGI
  
  PIA MAČEROL za predstavitev predstave IZBRANO TELO 2
  
  NATAŠA ŽIVKOVIĆ za predstavo SINE
  
  KOLEKTIV BETON LTD. za predstavo VSE, KAR SMO IZGUBILI, MEDTEM KO SMO ŽIVELI
  
  BARBARA KUKOVEC, KATARINA STEGNAR, URŠKA BRODAR za predstavo UMETNOST ŽIVLJENJA: UMOR NA PODEŽELJU
  
  ROK KRAVANJA za predstavo SLOVENSKA TRANSVERZALA
  


  <a href="https://www.dropbox.com/scl/fi/yc37624q0ww2bfeiyopc3/Sporo-ilo-za-javnost_UTEMELJITVE-NAGRAD-ZLATA-STRELA.docx?rlkey=ix80s3e8jvji3jc5j233enx8t&amp;st=fx4w0pc6&amp;utm_medium=email&amp;utm_source=newsletter_775&amp;utm_campaign=julij-2021novinarji-2&amp;utm_id=775&amp;e=1&amp;dl=0">Obrazložitve nagrad</a>


  Nagrajencem čestitamo!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 31 Aug 2026 08:56:22 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Matija Milčinski</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-matija-milcinski/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V 81. letu starosti je umrl naš dolgoletni član, režiser Matija Milčinski.&nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-matija-milcinski/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V 81. letu starosti je umrl naš dolgoletni član, režiser Matija Milčinski.&nbsp;


  Matija je režiral več kot sedemdeset gledaliških in trideset lutkovnih predstav. Sodeloval je tudi pri dveh celovečernih in osmih kratkih filmih ter več kot štiridesetih televizijskih oddajah. Režiral je tudi radijske igre na na Radiu Slovenija, sodeloval pri Viba filmu in Filmskih novostih. Bil je tudi direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana.


  Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.


  <strong>Pogreb spoštovanega kolega bo&nbsp;v soboto, 5. septembra 2026, ob 14. uri na pokopališču v Verdu pri Vrhniki.&nbsp;Žara pokojnega bo od 10. ure naprej v tamkajšnji poslovilni vežici.</strong>


  Družini, prijateljem in kolegom Matije Milčinskega izrekamo iskreno sožalje.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 31 Aug 2026 08:50:09 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Nagrade Sklada Staneta Severja 2026</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/nagrade-sklada-staneta-severja-2026/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Upravni odbor Sklada Staneta Severja na podlagi veljavnega pravilnika razpisuje nagrade Sklada Staneta Severja 2026. Rok za oddajo predlogov je 2. oktober.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/nagrade-sklada-staneta-severja-2026/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Upravni odbor Sklada Staneta Severja na podlagi veljavnega pravilnika razpisuje nagrade Sklada Staneta Severja 2026:


  DVE NAGRADI ZA IGRALSKE STVARITVE V SLOVENSKIH POKLICNIH GLEDALIŠČIH,
  
  ENO NAGRADO ZA IGRALSKO STVARITEV ŠTUDENTKE/ŠTUDENTA&nbsp;DRAMSKE IGRE (AGRFT) ali SKUPINSKO NAGRADO ŠTUDENTOV
  
  ENO NAGRADO ZA IGRALSKO STVARITEV V SLOVENSKEM&nbsp;LJUBITELJSKEM GLEDALIŠČU.
  
  IN ENO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO V SLOVENSKEM LJUBITELJSKEM GLEDALIŠČU, ZA NAJMANJ 30 LET AKTIVNEGA DELOVANJA
  


  Za nagrado lahko kandidirajo igralke in igralci z igralskimi stvaritvami odigranimi v premiernih uprizoritvah v času od 15. septembra 2024 do 15. septembra 2026, razen za nagrado za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču, za najmanj 30 let aktivnega delovanja.


  Kandidate za nagrade za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlagajo slovenska poklicna gledališča, poklicna izveninstitucionalna gledališča, poklicne gledališke skupine, Združenje dramskih umetnikov Slovenije, odbori Združenja dramskih umetnikov v posameznih gledališčih ali posameznik.


  Kandidate za nagrade za igralsko stvaritev študentke/študenta dramske igre z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlaga AGRFT ali posameznik.


  Kandidate za nagrade za igralske stvaritve in življenjsko delo v slovenskih ljubiteljskih gledališčih z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlagajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, zveze kulturnih društev, gledališka kulturna društva in skupine ali posameznik iz Slovenije ali zamejstva.


  Vsak predlagatelj lahko predlaga največ enega kandidata, za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih pa največ dva kandidata. Vsak prejemnik lahko v isti kategoriji Severjevo nagrado prejme samo enkrat.


  Predlog naj vsebuje:


  vsebinsko utemeljitev,
  
  naslov predstave, vlogo (ali vloge), za katero je nominiran, režiserja predstave ter datum premiere,
  
  podatke o prijavitelju (kontaktna oseba, telefonska številka, elektronski naslov).
  
  Za nagrade za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih tudi:
  
  zaščitene spletne povezave do posnetkov predstav, navedenih v predlogu (youtube, vimeo ali sorodni portal) z geslom za dostop.
  


  Predlagatelji naj svoje predloge pošljejo na e-poštni naslov: oi.skofja.loka@jskd.si Rok za oddajo predlogov je vključno petek, 2. oktobra 2026. Predlogov, oddanih po roku oddaje, strokovna žirija Sklada Staneta Severja ne bo obravnavala.


  Letošnja slovesna 56. podelitev nagrad Sklada Staneta Severja bo v nedeljo, 20. decembra 2026, ob 18. uri, v dvorani Loškega odra v Škofji Loki.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 29 Aug 2026 08:34:47 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Zakon o RTV Slovenija</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/javna-obravnava-zakon-o-rtv/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo spremembe in dopolnitve predloga&nbsp;Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.
</p>
<p>
  <a href="https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=19318&amp;lang=si">Predlog zakona</a>
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  Vabljeni k oddaji svojih mnenj, predlogov in pripomb prek spletnega portala eDemokracija.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/javna-obravnava-zakon-o-rtv/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo spremembe in dopolnitve predloga&nbsp;Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predlog novele zakona&nbsp;predstavlja celovito reorganizacijo sistema vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija, katere cilj je jasnejša razmejitev pristojnosti med programskim upravljanjem, poslovodenjem in nadzorom nad poslovanjem ter krepitev neodvisnosti, odgovornosti in učinkovitosti delovanja javnega zavoda.&nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 27 Aug 2026 07:56:43 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Spominska slovesnost za Mileno Zupančič</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/spominska-slovesnost-za-mileno-zupancic/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Spominska slovesnost za Mileno Zupančič bo v petek, 4. septembra 0b 17 v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/spominska-slovesnost-za-mileno-zupancic/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Spominska slovesnost za Mileno Zupančič bo v petek, 4. septembra 0b 17 v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.


  Brezplačne vstopnice so na voljo v Informacijskem središču Cankarjevega doma od srede, 26. avgusta naprej, prevzem je mogoč tudi po spletu. Spominska slovesnost bo trajala 50 minut.
  &nbsp;
  Soorganizatorji&nbsp;
  Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče&nbsp;&nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 27 Aug 2026 07:51:39 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Mile Korun</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-mile-korun/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Umrl je Mile Korun, ki je bil zagotovo eden prvih reformatorjev slovenskega gledališča.&nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-mile-korun/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Umrl je vsestranski gledališki ustvarjalec Mile Korun.


  Korun, ki je neizbrisno zaznamoval slovensko gledališče minulega stoletja, je študiral arhitekturo, zato je imel poseben posluh za odrski prostor. Z avtoriteto in znanjem je znal v svoje ideje vključiti in pritegniti gledališke sodelavce. Zavedal pa se je, da je nosilec gledališke uprizoritve in pozneje igralec.
  
  Korun je bil znan kot velik poznavalec slovenskih avtorjev. Številne med njimi kot so Cankar, Mirko in Matjaž Zupančič, Zajc, Strniša, idr., je tudi uprizoril. Še posebej blizu mu je bila dramatika Ivana Cankarja. Hlapce je režiral kar petkrat.&nbsp;
  
  Kot piše v njegovi monografiji, ki jo je pred leti izdal SLOGI, je Korun Pohujšanje v dolini Šentflorjanski prvič režiral leta 1965 v ljubljanski drami. Kritik&nbsp;Josip Vidmar&nbsp;ga je takrat označil za huligana, predstavo pa za "pljunek na Cankarja". Vidmar je pozneje spremenil svoje mnenje o Korunu.


  Mile Korun je bil zagotovo eden prvih reformatorjev slovenskega gledališča. Veliko zaslug imam tudi za evropeizacijo slovenskega gledališča. Kot je zapisal Ivo Svetina, je Korun "vztrajal je pri reformaciji in modernizaciji znotraj nacionalnih gledaliških hiš in kljub vabilom ni sodeloval pri eksperimentalnih gledališčih, kot je bil Oder 57...".


  Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in številne druge pomembne gledališke nagrade in priznanja na&nbsp;festivalih&nbsp;po Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Desetletja je bil tudi profesor režije in dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Leta 2011 je prejel naziv zaslužnega profesorja ljubljanske Univerze.


  Miletovim sorodnikom, prijateljem in kolegom izrekamo iskreno sožalje.


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 17 Aug 2026 16:46:11 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Milena Zupančič</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrla-je-milena-zupancic/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V 80. letu starosti je umrla dramska igralka Milena Zupančič.
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrla-je-milena-zupancic/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <strong>Poslovila se je dramska igralka Milena Zupančič (1946-2026).</strong>


  Dramska igralka&nbsp;Milena Zupančič&nbsp;je bila ena najvidnejših osebnosti slovenskega in evropskega gledališča, radia, filma ter televizije. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisen pečat v gledališki umetnosti, kjer je s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo bogatila slovensko kulturno krajino več desetletij.


  Leta 1999 je prejela najvišje priznanje slovenskega gledališča – Borštnikov prstan. Bila je prejemnica nagrade Prešernovega sklada (1975) in velike Prešernove nagrade (1993), kar potrjuje njeno vrhunsko ustvarjalnost in umetniški prispevek k slovenski kulturi.&nbsp;


  
    V slovo Mileni Zupančič
  
  
    
    Ptica ve, da je&nbsp;živ čudež&nbsp;
  
  
    in o tem poje.
  
  
    Tako preprosto je to.
  
  
    &nbsp;
  
  
    Spominjali se bomo tvoje navihanosti, neukrotljive iskrive svetlobe in toplih pobegov na svetlobo. Hvala za vse pesmi na naših odrih.
  


  Milena Zupančič je bila igralska zvezda v pravem pomenu besede – ne kot produkt popularne kulture, ampak kot vrhunska umetnica, ki je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. Za mnoge bo ostala večni simbol Mete iz filma&nbsp;Cvetje v jeseni, idealizirane podobe čiste ljubezni, ki jo ljubezensko prebujenje popolnoma prevzame. Njena nepozabna Karolina Žašler v&nbsp;Vdovstvu&nbsp;Karoline Žašler pa ostaja ena najbolj pretresljivih upodobitev tragične ženske usode
  na filmu.


  Milena Zupančič se je izkazala tudi z izrazito raznolikostjo svojih odrskih kreacij. Vloge, kot so temperamentna Puza Frou-Frou v&nbsp;Dami iz Maxima, krhka in iluzij polna Blanche v Williamsovi drami&nbsp;Tramvaj poželenje&nbsp;ter subtilno in globoko izrisana Zofija v Hiengovem&nbsp;Izgubljenem sinu, kažejo na igralko, ki je znala mojstrsko utelešati najrazličnejše ženske like. Svojo igralsko virtuoznost je dokazala tudi v vlogah, kot so Ana in Lenka v Šeligovih dramah, Agata v&nbsp;Zločinu
  na Kozjem otoku&nbsp;ter z vlogami v dramah svojega umetniškega in življenjskega sopotnika Dušana Jovanovića, mdr. Marje Timofejevne, Lidije, Irene, Emilije, Jokaste in Milene, če jih naštejemo le nekaj. Poseben pečat je pustila s suvereno interpretacijo kompleksnih likov v delih Henrika Ibsena (Peer Gynt, Rosmersholm) in Shakespeara (Kralj Lear, Macbeth), kjer je z izjemno igralsko prezenco ustvarila prepoznavno poetiko absurdne komike in globoke eksistencialne drame.


  Nagrade, ki jih je Milena Zupančič prejela, potrjujejo, da je bila izjemna igralka, ki je združevala vrhunski igralski artizem in subtilno senzibilnost sodobnega človeka. Kritiki so o njej zapisali, da ima “izjemen posluh za disharmonične tone življenja” in da “ustvarja umetniške viške svojega igralstva v vlogah, kjer je prisotna močna notranja drama”.


  Milena Zupančič ni bila zgolj igralka – bila je umetnica, ki s svojo predanostjo in neprestanim iskanjem novih izraznih možnosti venomer bogatila umetniški prostor. Razumela je, da je igranje veščina, ki jo je treba nenehno mojstriti in razvijati, ter da mora igralec skozi razumevanje življenja oblikovati svoj izraz. V tem polnem zlitju razuma, občutenja in veščine se je razkrila umetniška veličina Milene Zupančič.


  Tudi v zadnjih letih, kljub hudi bolezni, je dokazovala svojo neprekosljivo igralsko mojstrstvo, mdr. z vlogami v predstavah&nbsp;Antigona,&nbsp;Pot neizbrana,&nbsp;Cement&nbsp;Beograd,&nbsp;To noč sem jo videl&nbsp;in&nbsp;Vsi ptice, hkrati pa je ostala aktivna tudi na filmu, radiu in televiziji.


  
    Milena je bila nadvse srčna kombinacija znanja, talenta, občutljivosti, razuma in predvsem globoke človečnosti. Je in bo ostala v našem spominu kot izjemna dramska umetnica, ki je s svojo umetniško potjo ne le oblikovala temeljne dosežke slovenskega gledališča, temveč tudi trajno zaznamovala evropski kulturni prostor.
  


  Milenini hčerki, sorodnikom, prijateljem in kolegom izrekamo iskreno sožalje.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 15 Aug 2026 16:45:00 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Neža Simčič</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrla-je-neza-simcic/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V 76. letu je umrla slovenska&nbsp;gledališka&nbsp;in&nbsp;filmska igralka&nbsp;Neža Simčič.&nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrla-je-neza-simcic/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V 76. letu je umrla slovenska&nbsp;gledališka&nbsp;in&nbsp;filmska igralka&nbsp;Neža Simčič.&nbsp;


  Neža je nastopila v več slovenskih celovečernih filmih in bila dolgoleta članica ljubljanske Drame. Ena prvih vlog v Drami je bila v uprizoritvi Stričkove sanje&nbsp;Fjodora Mihajloviča Dostojevskega v režiji&nbsp;Jožeta Babiča&nbsp;leta 1987, zatem pa so sledile še uprizoritve Kafke,&nbsp;Feydeauja, Lainiščka, Havla,&nbsp;Shakespeara, Jovanovića. Molièra, Cankarja, Gogolja in drugih.


  Neža počivaj v miru!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 11 Aug 2026 13:20:54 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Andrija Rustja</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrl-je-adrijan-rustja/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Umrl je vsestranski gledališčnik Adrijan Rustja.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrl-je-adrijan-rustja/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V 93 letu je v ponedeljek po krajši bolezni umrl tržaški igralec, režiser, dramaturg in vsestranski kulturni delavec Adrijan Rustja. Bil je eden od prepoznavnih obrazov Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu.


  Adrijan Rustja se je rodil v Trstu, 1. julija 1933. Na&nbsp;AGRFT&nbsp;je študiral režijo in se leta 1960 zaposlil v&nbsp;tržaškem gledališču. Veljal je za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del (recitalov, operet), v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji in sodeloval z Radiem Trst A.


  Za svoje delo je prejel ZDUS nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Primorski gledališčniki pa so ga nagradili z tantadrujem.


  &nbsp;


  UTEMELJITEV ŽIRIJE


  Adrijan Rustja – prejemnik tantadruja za življenjsko delo


  
    “Fant, ne bo nič”, mu je rekel Modest Sancin, potem ko se je Adrijan Rustja konec petdesetih let prejšnjega stoletja s študija v Ljubljani vrnil v Trst željan dela in nastopov v teatru v rojstnem mestu. Bil je prvi Tržačan z diplomo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kako se je veliki Sancin zmotil: od tistega “fant, ne bo nič”, je Rustja odigral in režiral nič koliko vlog in predstav vse do danes, ko ga mladostnega in ustvarjalnega obkrožajo leta.
  
  
    Svoje prve korake v življenje in na odru je Adrijan Rustja opisal v avtobiografski knjigi Rodil sem se v soboto, a ne bo odveč, če nekaj postaj umetniškega delovanja in rasti povzamemo iz živega pogovara s slavljencem in nagrajencem, ki smo ga imeli pred dnevi na njegovem domu, obsijanem od zelenja, miru in žvrgolenja.
  
  
    Rustja je obiskoval italijanske šole in šele po osvoboditvi leta 1945 so ga jeseni prepisali na slovensko višjo šolo v ulici Lazzaretto vecchio. Profesor Fajs ga je vključil v igralsko skupino. Začela se je igralčeva pot z nastopom v Veliki abecedi in nato v Molierovi komediji. Sledile so vloge na radiu, pozneje jih je oblikovala tudi kot član Radijskega odra. Od leta 1951 do leta 1955 štejemo kar 200 radijskih nastopov. A postavljen je bil pred dilemo: ali gledališče ali glasba. Adrijan
    Rustja je bil namreč tudi nadarjen pianist, klavir je študiral na Glasbeni matici. Negotovost mu je razpršil Jože Babič, ki ga je prepričal, naj gre na študij na AGRFT v Ljubljano. In ko se je vrnil, ga je udaril tisti “fant, ne bo nič”, zato je poiskal srečo in službo v Novi Gorici in ju tudi našel. V sezoni 1959/1960 je v Solkanu režiral Hlapca Jerneja in Sveti plamen. Nato se je vrnil v Trst Jože Babič in vrnil se je tudi Adrijan Rustja. Od takrat je ostal zvest Slovenskemu stalnemu
    gledališču do upokojitve 1. julija 1993. V tem dolgem obdobju 33tih let je v tržaškem teatru delal domala vse, kar se je delati dalo. Rustja avtoironično pravi, da je bil deklica za vse, od nekakšnega finančnega ministra do organizatorja in animatorja na terenu, od urednika gledaliških listov do igralca in režiserja pa pisec tekstov. Radijskih in odrskih. Veliko je bilo zadoščenj in odličnih trenutkov, a žal, pravi slavljenec, se ni nikoli izpel ne kot igralec ne kot režiser, najbrž zaradi
    tega, ker se ni nikdar prilizoval umetniškim vodjem, svoje izvengledališke energije je raje namenjal družini.
  
  
    A bil je in je še vedno predvsem človek teatra. Njegov ustvarjalni lok je impozantno presenetljiv. Poglejmo nekaj številk.
  
  
    Od leta 1960 do leta 1993 je Rustja v tržaškem gledališču režiral 33 predstav in ustvaril 120 vlog.
  
  
    Od leta 1960 do danes je za radio pripravil kar 480 oddaj – režije, vloge, adaptacije, lastni literarni projekti.
  
  
    Bil je med tvorci Beneškega gledališča: v Nadiških dolinah je od leta 1975 do 1985 postavil na oder kar 10 iger in s tem pripomogel k uzaveščanju slovenstva.
  
  
    Več let je sodeloval tudi z Radiom Koper, predvsem v satiričnih oddajah Andreja Jelačina.
  
  
    Razdajal se je za Gledališko šolo in režiral po društvih, med drugim je režiral tudi prvi festival slovenske popevke v Trstu leta 1963.
  
  
    Igral je v filmih in na televiziji, svojo 70-letnico pa je v tržaškem teatru obeležil z Zadnjimi lunami Furia Bordona. Premiera je bila 9. januarja leta 2004.
  
  
    Tudi po upokojitvi Adrijan Rustja ni miroval, ustvarjalna žilica in predanost gledališču mu nista pustila, da bi dnevi potekali v brezdelju. Vključil se je v Popotne komedijante, pisal tekste, ustvarjal. Prejel je več nagrad. Naj jih nekatere omenim:
  
  
    leta 1981 Borštnikova nagrada z diplomo za vlogo viteza Bledice;
  
  
    leta 1987 nagrada ZDUS za vlogo učitelja Šviligoja;
  
  
    leta 1985 plaketo boja in dela za delo v Benečiji;
  
  
    leta 1985 nagrada Mladi oder za Blagovestnika;
  
  
    leta 2005 nagrada za življenjsko delo ZDUS (Zdrušenja dramskih umetnikov Slovenije) Marija Vera.
  
  
    Adrijan Rustja je s svojim večdesetletnim delom resnično dokazal, da se da enovito združiti primorski kulturni prostor in s tem slovenskega. Umetnik je živ dokaz povezovanja, saj je nastopal in delal tako v Benečiji, na Goriškem, Tržaškem in Koprskem, presegal je ideološke in strankarske jezove, bil vse življenje predan gledališkemu artizmu, slovenski besedi in utrjevanju dostojanstva slovenskega človeka.
  
  
    Zato je žirija v sestavi Vesna Humar, Alen Jelen in Marij Čuk počaščena, da lahko Adrijanu Rustji podeli tantadruja za življenjsko delo za leto 2023. Iz srca čestitamo.
  


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 11 Aug 2026 13:08:35 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Iztek mandata vodstva in poziv k novemu, mlademu vodstvu Združenja</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/iztek-mandata-vodstva-in-poziv-k-novemu-mlademu-vodstvu-zdruzenja/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Prepričan sem, da združenje potrebuje novo, mlado vodstvo. Videnje prihodnosti dramske umetnosti in poklicno delujočih iz perspektive mlajše generacije je, in mora biti drugačno; z njim se drugače zariše tudi smer želenega razvoja. Novi časi prinašajo nove izzive. Odzivi odločevalcev kulturne politike zadnjih treh desetletij v mojih očeh nimajo več človekoljubnega namena; rojeva se svet, ki je vse manj razvit, z vse manj dialoga in ki mi je v marsičem tuj. Prav zato je smiselno, da se
  stanovsko društvo poveže in okrepi, da v tem morju znamo in zmoremo plavati.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/iztek-mandata-vodstva-in-poziv-k-novemu-mlademu-vodstvu-zdruzenja/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Spoštovane članice, spoštovani člani,


  obveščam vas, da se kmalu izteka mandat sedanjega vodstva Združenja dramskih umetnikov Slovenije, tako meni kot predsedniku kot tudi tajniku združenja. Ob tej priložnosti vas s pozivom, ki je za prihodnost našega stanovskega društva ključen vabim k razmisleku o novem vodstvu.


  Funkcijo predsednika opravljam od januarja 2019, torej dva štiriletna mandata. To je po mojem prepričanju higienični maksimum, meja, ob kateri je zdravo, da vodenje preide v nove roke. Združenje za svoje delo potrebuje novega tajnika in novega predsednika.


  
    Prepričan sem, da združenje potrebuje novo, mlado vodstvo. Videnje prihodnosti dramske umetnosti in poklicno delujočih iz perspektive mlajše generacije je, in mora biti drugačno; z njim se drugače zariše tudi smer želenega razvoja. Novi časi prinašajo nove izzive. Odzivi odločevalcev kulturne politike zadnjih treh desetletij v mojih očeh nimajo več človekoljubnega namena; rojeva se svet, ki je vse manj razvit, z vse manj dialoga in ki mi je v marsičem tuj. Prav zato je smiselno, da se
    stanovsko društvo poveže in okrepi, da v tem morju znamo in zmoremo plavati.
  


  To delo ni neznatno. ZDUS nastopa kritično in zagovorniško: nagovarja svoje člane, naša gledališča in ustanovitelja, državo in vlado, hkrati pa deluje tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Sodelujemo z mednarodno organizacijo FIA, s sindikati, z gledališči ter z domačo in mednarodno stanovsko strukturo. Izdajamo strokovna priporočila prosilcem za štipendije in delovne štipendije, za status samozaposlenega v kulturi, za zaposlitve in nagrade; podeljujemo stanovske nagrade in štipendije iz
  Sklada Jerneja Šugmana; pristojnim ministrstvom in vladi podajamo razvojne predloge, opozarjamo na težave, ponujamo rešitve.


  Zato se obračam predvsem na mlajše kolegice in kolege: prevzemite to delo in ga nadaljujte. Gre za zaščito vas samih, vaših interesov in interesov celotnega področja dramske umetnosti. Prihodnost stroke bo takšna, kot jo bomo — kot jo boste — soustvarili.


  Vljudno vas vabim, da svoj interes za kandidaturo ali predloge kandidatov za predsednika/predsednico, tajnika/tajnico&nbsp;sporočite do&nbsp;konca oktobra 2026&nbsp;na naš elektronski naslov oziroma tajniku Alenu Jelenu. Vsa dodatna pojasnila z veseljem podam tudi sam. Navedeni rok prijav je okviren, a pomemben predvsem zaradi potrebnega časa uvajanja v tajniško delo.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 07 Aug 2026 16:47:32 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Mittelfest prvič v zgodovini vodi ženska </title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/mittelfest/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Umetniška vodja čedadskega festivala Mittelfest bo med letoma 2027 in 2029 slovenska gledališka ustvarjalka Agata Tomšič. Tako je postala prva ženska na tem položaju.
</p>
<p>
  Agata Tomšič, rojena leta 1986 v Izoli v Sloveniji, je diplomirala in se specializirala iz uprizoritvenih umetnosti na Univerzi v Bologni. Je soustanoviteljica skupine ErosAntEros in soumetniška direktorica POLIS Teatro Festivala v Raveni. Njeno delo odlikujejo državljanska angažiranost, multidisciplinarni pristop in močna mednarodna usmerjenost, s poudarkom na Srednji Evropi in Balkanu. Od letos je tudi članica upravnega odbora ItaliaFestivala.
</p>
<blockquote>
  <p>
    “Zelo sem vesela in hvaležna za zaupanje, ki mi je bilo izkazano s podelitvijo tega prestižnega položaja,”&nbsp;jekomentiralaAgate&nbsp;Tomšič. “Mittelfest poznam in sem se tam vedno počutila kot doma, ko sem se v preteklosti, ko sem prišla na festival, bližala meji, kjer sem se rodila. Letos sem zadnja dva tedna preživela v Čedadu: spoznala sem tehnično in organizacijsko ekipo, preučila prizorišča in se pogovarjala z občinstvom. Vzela sem si poseben čas, da se začnem povezovati z prostorom
    in njegovimi ljudmi. Trenutek, s katerim se lahko pohvali le malo direktorjev, preden se posvetim novemu projektu , ki bo spodbudil mojo domišljijo in ambicije festivala, ki ga bomo gradili v prihodnosti. V prihodnjih letih upam, da bom lahko izkoristila znanje, ki sem ga pridobila v skoraj 20 letih gledališkega dela v Italiji in tujini, da bi Mittelfest še naprej spreminjal v privilegirano stičišče, s katerega je mogoče opazovati in razumeti našo sedanjost. Želim izkoristiti moč več
    sodobnih uprizoritvenih jezikov, da bi še naprej gojili evropske sanje o sobivanju med različnimi ljudstvi in kulturami, kjer se nasprotja srečujejo in združujejo skozi dialog. Z umetnostjo sožitja, močjo gledališkega trenutka, da bi združili popularno umetnost z eksperimentiranjem, tradicijo z inovacijami, da bi se vrnili k temu, da bi postali žarišče inovacij in referenčna točka znotraj evropske gledališke scene”&nbsp;jezaključila.
  </p>
</blockquote>
<p>
  Mednarodni festival Mittelfest je nastal leta 1991 v obdobju ponovnega srečanja med Vzhodom in Zahodom v okviru pentagonale, ki so jo takrat sestavljale vlade Italije, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Z leti je v kulturni javnosti postal sinonim za stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora. Poleg glavnega dela festivala poteka tudi mednarodni festival Mittelyoung s predstavami mladih umetnikov.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/mittelfest/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Umetniška vodja čedadskega festivala Mittelfest bo med letoma 2027 in 2029 slovenska gledališka ustvarjalka Agata Tomšič. Tako je postala prva ženska na tem položaju.


  Agata Tomšič, rojena leta 1986 v Izoli v Sloveniji, je diplomirala in se specializirala iz uprizoritvenih umetnosti na Univerzi v Bologni. Je soustanoviteljica skupine ErosAntEros in soumetniška direktorica POLIS Teatro Festivala v Raveni. Njeno delo odlikujejo državljanska angažiranost, multidisciplinarni pristop in močna mednarodna usmerjenost, s poudarkom na Srednji Evropi in Balkanu. Od letos je tudi članica upravnega odbora ItaliaFestivala.


  
    “Zelo sem vesela in hvaležna za zaupanje, ki mi je bilo izkazano s podelitvijo tega prestižnega položaja,”&nbsp;jekomentiralaAgate&nbsp;Tomšič. “Mittelfest poznam in sem se tam vedno počutila kot doma, ko sem se v preteklosti, ko sem prišla na festival, bližala meji, kjer sem se rodila. Letos sem zadnja dva tedna preživela v Čedadu: spoznala sem tehnično in organizacijsko ekipo, preučila prizorišča in se pogovarjala z občinstvom. Vzela sem si poseben čas, da se začnem povezovati z prostorom
    in njegovimi ljudmi. Trenutek, s katerim se lahko pohvali le malo direktorjev, preden se posvetim novemu projektu , ki bo spodbudil mojo domišljijo in ambicije festivala, ki ga bomo gradili v prihodnosti. V prihodnjih letih upam, da bom lahko izkoristila znanje, ki sem ga pridobila v skoraj 20 letih gledališkega dela v Italiji in tujini, da bi Mittelfest še naprej spreminjal v privilegirano stičišče, s katerega je mogoče opazovati in razumeti našo sedanjost. Želim izkoristiti moč več
    sodobnih uprizoritvenih jezikov, da bi še naprej gojili evropske sanje o sobivanju med različnimi ljudstvi in kulturami, kjer se nasprotja srečujejo in združujejo skozi dialog. Z umetnostjo sožitja, močjo gledališkega trenutka, da bi združili popularno umetnost z eksperimentiranjem, tradicijo z inovacijami, da bi se vrnili k temu, da bi postali žarišče inovacij in referenčna točka znotraj evropske gledališke scene”&nbsp;jezaključila.
  


  Mednarodni festival Mittelfest je nastal leta 1991 v obdobju ponovnega srečanja med Vzhodom in Zahodom v okviru pentagonale, ki so jo takrat sestavljale vlade Italije, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Z leti je v kulturni javnosti postal sinonim za stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora. Poleg glavnega dela festivala poteka tudi mednarodni festival Mittelyoung s predstavami mladih umetnikov.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 06 Aug 2026 20:18:20 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Štipendija Sklada Jerneja Šugmana 2026/27</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/sklad-jerneja-sugmana-rok/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Kandidatke/i se lahko prijavijo na Razpis za štipendije Sklada Jerneja Šugmana do vključno 15. 8. 2026 do 23.59.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/sklad-jerneja-sugmana-rok/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Kandidatke/i se lahko prijavijo na Razpis za štipendije Sklada Jerneja Šugmana do vključno 15. 8. 2026 do 23.59.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 06 Aug 2026 20:14:10 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Niku Goršiču nagrada za življenjsko delo</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/niku-gorsicu-nagrada-za-zivljenjsko-delo/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Niko Goršič je v Resnu prejel nagrado za življenjsko delo na festivalu Actor of Europe. Počastili so ga kot pomembnega slovenskega gledališkega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval evropski prostor ter slovensko alternativno gledališče.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/niku-gorsicu-nagrada-za-zivljenjsko-delo/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Niko Goršič je v Resnu prejel nagrado za življenjsko delo na festivalu Actor of Europe. Počastili so ga kot pomembnega slovenskega gledališkega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval evropski prostor ter slovensko alternativno gledališče.


  Dramski igralec, režiser in performer&nbsp;Niko Goršič&nbsp;je na odprtju 24. mednarodnega gledališkega festivala Actor of Europe v Resnu v Severni Makedoniji prejel nagrado za življenjsko delo.


  Ustanovitelj in predsednik festivala Jordan Plevneš, je ob podelitvi nagrade povedal, da je mednarodni umetniški odbor Goršiča izbral soglasno. Niko je s svojim ustvarjanjem "gledališče razumel kot globalni prostor, tako kot je Shakespeare razumel svet – kot oder. Vse življenje je iskal dostojanstvo in ljubezen v človeku," so njegove navedli v sporočilu za javnost festivala. Makedonski pisatelj Plevneš je še izpostavil, da ima Goršič legendarno biografijo, ki se razteza čez jugoslovanski,
  balkanski, evropski in svetovni gledališki prostor. "Zato smo ponosni, da se je tej izbrani družini največjih evropskih gledaliških umetnikov pridružil tudi Niko Goršič – v ponos slovenski kulturi ter vsem nam, ki verjamemo v moč evropske umetnosti."


  Iskrene čestitke za nagrado dragi Niko!


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 12 Jul 2026 13:02:28 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Irena Varga</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/pred-upokojitvijo-irena-varga/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Ponovitev Večno mladi je bila zadnja predstava Irene Varga, prvakinje in dolgoletne članice Drame SNG Maribor, pred upokojitvijo.
</p>
<p>
  Irena se je v mariborski Drami zaposlila v sezoni 1983/1984 in ji ostala zvesta vse do danes. V štiridesetih letih je v matični hiši nanizala več kot devetdeset vlog. Mariborskemu občinstvu se je prvič predstavila z naslovno vlogo Glorije v Marinkovićevi istoimenski drami v režiji Branka Gombača. Za svoje delo je prejela številne nagrade, uprizoritve, ki jih je sooblikovala, pa so blestele tudi v očeh publike in strokovne javnosti.
</p>
<p>
  Irena je igralka z univerzalnim igralskim talentom in je ena izmed nepogrešljivih igralk mariborske Drame. Je igralka, ki prepoznavno in večplastno oblikuje svoje igralske kreacije v najrazličnejših dramskih zvrsteh. Je izrazita karakterna igralka s posebnim smislom in s talentom za oblikovanje komičnih in groteskno realističnih vlog. Je izvrstna komičarka, kar pa seveda ne izključuje njenih vrhunskih kreacij številnih dramskih likov, s katerimi se je vpisala v antologijo slovenskega
  gledališča. Je pozorna in empatična soigralka in sodelavka, ki je svoj materinsko-pedagoški potencial delila ne samo s svojimi tremi hčerami, ampak tudi z mladimi v Dramskem studiu, kjer je delovala kot mentorica, režiserka in prirejevalka besedil.
</p>
<p>
  Draga Irena želimo ti lepe in ustvarjalne dni v penziji!
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/pred-upokojitvijo-irena-varga/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Ponovitev Večno mladi je bila zadnja predstava Irene Varga, prvakinje in dolgoletne članice Drame SNG Maribor, pred upokojitvijo.


  Irena se je v mariborski Drami zaposlila v sezoni 1983/1984 in ji ostala zvesta vse do danes. V štiridesetih letih je v matični hiši nanizala več kot devetdeset vlog. Mariborskemu občinstvu se je prvič predstavila z naslovno vlogo Glorije v Marinkovićevi istoimenski drami v režiji Branka Gombača. Za svoje delo je prejela številne nagrade, uprizoritve, ki jih je sooblikovala, pa so blestele tudi v očeh publike in strokovne javnosti.


  Irena je igralka z univerzalnim igralskim talentom in je ena izmed nepogrešljivih igralk mariborske Drame. Je igralka, ki prepoznavno in večplastno oblikuje svoje igralske kreacije v najrazličnejših dramskih zvrsteh. Je izrazita karakterna igralka s posebnim smislom in s talentom za oblikovanje komičnih in groteskno realističnih vlog. Je izvrstna komičarka, kar pa seveda ne izključuje njenih vrhunskih kreacij številnih dramskih likov, s katerimi se je vpisala v antologijo slovenskega
  gledališča. Je pozorna in empatična soigralka in sodelavka, ki je svoj materinsko-pedagoški potencial delila ne samo s svojimi tremi hčerami, ampak tudi z mladimi v Dramskem studiu, kjer je delovala kot mentorica, režiserka in prirejevalka besedil.


  Draga Irena želimo ti lepe in ustvarjalne dni v penziji!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 17:11:24 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Štipendija Sklada Jerneja Šugmana 2026/27</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/stipendija-sklada-jerneja-sugmana-202627/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Rok za oddajo prošenj je podaljšan do 15. avgusta.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/stipendija-sklada-jerneja-sugmana-202627/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Kandidatke/i se lahko prijavijo na Razpis za štipendije Sklada Jerneja Šugmana do vključno 30. 6. 2026&nbsp;15. 8. 2026 do 23.59.


  
    RAZPISNI ROK JE PODALJŠAN DO 15. AVGUSTA 2026 do 23.59.
  


  <a href="https://www.zdus.si/razpis/">Besedilo razpisa</a>


  <a href="https://www.zdus.si/pravilnik-sklada/">Pravilnik</a>


  &nbsp;


  Celotna dokumentacija javnega razpisa z vsemi dokumenti je dostopna na spletni strani Združenja dramskih umetnikov Slovenije pod rubriko Sklad Jerneja Šugmana, Razpis.


  O podrobnejših informacijah lahko povprašate na elektronski naslov: stipendij(at)zdus.si
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 16:43:45 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti  </title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/oder-slogi/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Oder je osrednji portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti, ki na enem mestu povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih in producentih, pa tudi fotografije, članke, kritike, mnenja, digitalne razstave ter prevode slovenskih dramskih del v tuje jezike v enotno digitalno okolje.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/oder-slogi/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  1. julija je začel delovati&nbsp;Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti (<a href="https://oder.slogi.si/">ODER</a>).


  Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je lansiral Oder, nov osrednji spletni portal, ki prvič v zgodovini v enotno digitalno okolje povezuje celotno dediščino in sedanjost slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Portal deluje kot sodobna digitalna vstopna točka, ki na enem mestu združuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, bogato arhivsko gradivo ter aktualno odrsko dogajanje, in je nova digitalna vstopna točka za raziskovanje slovenskih uprizoritvenih
  umetnosti.&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;


  Spletni portal, ki je dostopen na spletnem naslovu oder.slogi.si, uporabniku omogoča, da stopi na oder zgodovine slovenskega gledališča, raziskuje njegove sledi in odkriva povezave med preteklostjo in sedanjostjo. Na enem mestu povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografskem in drugem slikovnem muzejskem ter arhivskem gradivu, gledaliških kritikah, člankih, pozornost pa bo posvečal tudi aktualnim premieram. Z medsebojnim povezovanjem obstoječih podatkovnih zbirk,
  digitaliziranega gradiva in novih vsebin uporabnikom omogoča celovitejši vpogled in lažje raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine. Poleg javno dostopnih vsebin registriranim uporabnikom omogoča tudi dostop do digitaliziranega muzejskega in arhivskega gradiva za raziskovalne, študijske in izobraževalne namene. Portal je nastal v okviru projektne naloge PN3 eScenske, ki je del nacionalnega projekta e-Kultura.


  Oder je razvil Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) in nadgrajuje dolgoletno strokovno delo inštituta na področju zbiranja, dokumentiranja, raziskovanja in digitalizacije uprizoritvene dediščine. Osrednja prednost portala je povezovanje vsebin, ki so bile doslej dostopne le z zamudnim fizičnim ogledom različnih zbirk in virov. Obstoječe podatkovne zbirke in digitalizirano muzejsko ter arhivsko gradivo povezuje v enotno digitalno okolje ter jih dopolnjuje z novimi vsebinami in
  funkcionalnostmi, ki omogočajo preglednejšo uporabo ter celovitejše raziskovanje. Hkrati pa tak način prezentacije tudi pomaga ohranjati gradivo kulturne dediščine, saj se uporabnik najprej o njem informira prek digitalnih vsebin in ne neposredno na originalu.


  “Uprizoritvena umetnost je minljiva in živi predvsem v trenutku izvedbe, zato imajo dokumenti, fotografije in kritike neprecenljivo vrednost za ohranjanje našega kulturnega spomina. S portalom Oder ta spomin selimo v 21. stoletje. Digitalizacija ne le odpira vrata širši javnosti, študentom in raziskovalcem, ampak hkrati ščiti dragocene izvirne dokumente pred fizično obrabo,” je povedal dr. Gašper Troha, direktor SLOGI-ja.&nbsp;


  Glavna vsebinska sklopa Enciklopedija in Scena


  Portal Oder je zasnovan okoli dveh vsebinskih sklopov. Enciklopedija predstavlja raziskovalno središče portala, kjer so zbrane in med seboj povezane podatkovne zbirke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih ter spremljajoči članki, slikovna gradiva in digitalne razstave. Drugi vsebinski sklop, Scena, portal povezuje z aktualnim dogajanjem na področju uprizoritvenih umetnosti. Prinaša napovedi premier, gledališke kritike, intervjuje, komentarje in druge uredniške vsebine ter tako dopolnjuje
  dokumentarno in raziskovalno razsežnost portala s spremljanjem sodobne produkcije. Del portala so tudi digitalne razstave, ki na sodoben način predstavljajo pomembne osebnosti, uprizoritve, festivale in prelomne dogodke slovenske uprizoritvene zgodovine. Posebno mesto imata portal Kritika in projekt Slovenska drama v prevodu (Slovene Drama in Translation). Na prvem so objavljene kritike posameznih predstav profesionalnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev, predvsem institucionalnih in
  vidnejših neinstitucionalnih producentov, slednji pa omogoča dostop do prevodov slovenskih dramskih besedil in prispeva k večji mednarodni dostopnosti ter prepoznavnosti slovenske dramatike.


  Digitalizirane zbirke SLOGI-ja


  Pomemben del portala predstavljajo digitalizirane zbirke Slovenskega gledališkega inštituta. Med njimi sta Ikonoteka, ki med drugim hrani obsežno zbirko gledaliških fotografij, scenografskih načrtov ali kostumskih skic, in Hemeroteka, ki omogoča dostop do gledaliških kritik, časopisnih člankov in drugega arhivskega gradiva. Skupaj s sistematično dokumentiranimi slovenskimi uprizoritvami od leta 1867 dalje, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo, predhodnik Slovenskega
  narodnega gledališča Drama Ljubljana, predstavljajo temelj raziskovanja zgodovine slovenskega gledališča. Portal teh zbirk ne nadomešča, temveč jih medsebojno povezuje in nadgrajuje, s čimer uporabnikom omogoča hitrejše in preglednejše raziskovanje, hkrati pa portal s prezentacijo digitaliziranih gradiv tudi pripomore k ohranjanju in zaščiti originalnega gradiva v zbirkah.


  Portal je namenjen strokovnim javnostim in ljubiteljem


  Portal je namenjen raziskovalcem, študentom, dijakom, pedagogom, gledališkim ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam in vsem, ki jih zanimajo slovenske uprizoritvene umetnosti. Uporaba portala je brezplačna. Poleg javno dostopnih vsebin registriranim uporabnikom omogoča tudi dostop do digitaliziranega muzejskega in arhivskega gradiva iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta. Registracija je hitra in enostavna, uporabnikom pa omogoča časovno omejen dostop do digitaliziranih
  fotografij, dokumentov in drugega gradiva za raziskovalne, študijske in izobraževalne namene v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah. Na ta način portal združuje čim širšo dostopnost kulturne dediščine z odgovornim varovanjem avtorskih pravic in bogati polje raziskovanja.


  Ohranjanje kulturnega spomina


  Uprizoritvena umetnost živi predvsem v trenutku izvedbe, zato imajo dokumenti, fotografije, kritike in drugi arhivski viri posebno vrednost pri ohranjanju kulturnega spomina. Digitalizacija poleg dolgoročnega varovanju in ohranjanja omogoča, da to gradivo postane dostopnejše raziskovalcem, ustvarjalcem, študentom in širši javnosti, hkrati pa odpira nove možnosti za njegovo uporabo pri raziskovanju, izobraževanju, umetniškem ustvarjanju in mednarodnem sodelovanju.


  Portal Oder predstavlja pomemben korak v nadaljnjem razvoju digitalne dostopnosti slovenske uprizoritvene dediščine. Z medsebojnim povezovanjem obstoječih podatkovnih zbirk, digitaliziranega muzejskega in arhivskega gradiva ter novih vsebin ustvarja enotno raziskovalno okolje, ki izboljšuje dostop do znanja, spodbuja raziskovanje ter krepi prepoznavnost slovenskih uprizoritvenih umetnosti doma in v mednarodnem prostoru.


  Portal Oder je del projekta e-Kultura
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 11:55:27 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Razpis za izvirno radijsko igro</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/razpis-za-izvirno-radijsko-igro/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Ob svoji osemdesetletnici razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno radijsko igro.&nbsp;Rok za oddajo je najkasneje do 15. 9. 2026.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/razpis-za-izvirno-radijsko-igro/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Ob svoji osemdesetletnici razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno radijsko igro.


  Natečaj Radijski oder prireja v spomin na dolgoletno igralko in režiserko Marjano Prepeluh.


  Pogoji natečaja:


  radijska igra (besedilo) mora biti izvirna in še neobjavljena
  
  tema radijske igre naj bo UMETNOST
  
  dolžina radijske igre naj ne preseže 50 minut
  
  vsak avtor lahko na ta natečaj pošlje največ tri svoje izvirne in še neobjavljene&nbsp;radijske igre (največ 3 besedila)
  


  Lastne radijske igre (besedilo) mora avtor poslati najkasneje do 15. 9. 2026 na sledeči način:


  s priporočeno pošto na naslov: Radijski oder, ul. Donizetti 3, 34133 Trst. V ovojnici mora biti radijska igra, poleg nje pa še zaprta kuverta s sledečimi avtorjevimi podatki: ime in priimek avtorja, naslov bivališča, telefon ali mobilni telefon, elektronski naslov in šifra.
  
  ali preko elektronske pošte na naslov natecajradijskaigra@gmail.com. V tem primeru mora elektronsko sporočilo vsebovati dva pdf-dokumenta: v enem je besedilo radijske igre, v drugem zgoraj navedeni podatki avtorja s šifro.
  


  Predvidene nagrade so:


  nagrada - 1.000,00 Eur
  
  nagrada - 800,00 Eur
  
  nagrada - 500,00 Eur
  


  Komisija bo zmagovalce razglasila na javnem kulturnem dogodku.


  Udeležba na tem natečaju predvideva tudi soglasje avtorja za realizacijo in objavo izvirne radijske igre.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 11:46:21 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Tantadruj 2026</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/tantadruj-2026/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V Trstu so v soboto, 20. junija podelili letošnje tantadruje. Med nagrajenci so SNG Nova Gorica, Anuša Kodelja in Domen Lušin. Tantadruja za življenjsko delo je prejel Vladimir Jurc - Lali.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/tantadruj-2026/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <strong>Poročilo žirije za nagrade tantadruj 2026</strong>


  Žirijo gledaliških nagrad tantadruj, ki jih razpisujejo tri primorska gledališča, so v sezoni 2025/26 sestavljali Ana Perne, Matej Bogataj in Martin Lissiach (predsedujoči). Skupno so Slovensko stalno gledališče, Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica nominirali šestnajst predstav.


  Repertoarji so se med sabo opazno razlikovali in občinstvom ponudili raznolik spekter predstav. Besedilne predloge so sorazmerno zastopali klasični teksti, sodobna dramska dela in avtorski projekti. Pomemben del programa je neposredno izhajal iz primorskega prostora oziroma ga nagovarjal skozi njegovo zgodovinsko in prostorsko dediščino ter medetnične stike v najširšem pomenu.


  Pri obravnavi vprašanj sodobnega človeka in njegove umeščenosti v čas in prostor so uprizoritve ponekod v ospredje postavile neposredno družbeno refleksijo, drugod preizpraševanje intimne ali kolektivne identitete. Ustvarjalci so pri tem posegali po raznovrstnih uprizoritvenih prijemih in se dotaknili tem, ki so v današnjem času še posebej pereče (podnebne spremembe, družbene preobrazbe, spreminjajoči se globalni red ...). Primorska gledališča so tudi v tej sezoni potrjevala svojo vlogo
  odprtega in vključujočega prostora, ki občinstev ne nagovarja z dokončnimi odgovori, temveč s premišljenimi vprašanji o posamezniku, skupnosti in prihodnosti.


  Žirija obenem ugotavlja, da so bile nekatere produkcije zastavljene širokopotezno in z velikim ustvarjalnim zamahom, medtem ko bi bile druge lahko zastavljene bolj ambiciozno. Pri tem nikakor ne gre spregledati očitnih razlik v ustroju in statusu posameznih gledaliških hiš, kar se kaže že v obsegu njihovih repertoarjev. Tudi letos gre izpostaviti vpliv Evropske prestolnice kulture, ki je zaznamoval četrtino celotne sezone.
  V primerjavi s preteklimi sezonami je žirija sicer beležila nižji delež koprodukcij. Uprizoritve so režirali režiserke in režiserji različnih generacij in geografskih okolij, pri čemer je odpiranje primorskega gledališkega prostora tudi mlajšim ustvarjalcem spodbudno. To velja tudi za bogat in razkošen spekter ustvarjalcev in sodelavcev, ki so na primorske odre vnašali najrazličnejše kakovostne ustvarjalne prvine. V tem okviru gre izpostaviti bohoten nabor očarljivih igralskih stvaritev.
  Omeniti gre tudi nekaj mlajših igralk in igralcev, ki si ob izkušenih kolegicah in kolegih utirajo pot v slovenski gledališki prostor.


  V sami besedi gledal-išče se skratka nekaj ... išče. Tudi letos nam je bilo v ponos, da smo se s primorskimi in drugimi občinstvi lahko radostili ob gledališki igri ter ugotavljali, kako vedno znova drži, da je življenje oder in da je oder življenje. Zagon pri kolektivnem iskanju in preizpraševanju intimnih dilemam posameznika ter družbenih dinamik se dosledno prerojeva. Hvala za vse gledališke presežke, ki smo jim bili priča v pretekli sezoni, s katero je žirija vstopila v nov triletni
  mandat, trem primorskim gledališčem pa se na tem mestu zahvaljuje za izkazano zaupanje.


  Po presoji ogledanih predstav se je žirija po temeljiti razpravi soglasno odločila nagraditi tri vidnejše gledališke dosežke.


  
  <strong>Nagrado tantadruj za najboljšo predstavo v celoti prejme ustvarjalni kolektiv avtorskega projekta V potu mojega obraza v režiji Sebastijana Horvata in dramaturgiji Milana Ramšaka Markovića, v produkciji in izvedbi SNG Nova Gorica.</strong>


  V potu mojega obraza ni prva uprizoritev, ki se zavestno odpove besedi v korist drugih izraznih sredstev, niti ni prva, ki iz anonimnosti zakulisja na oder postavi tehnično osebje. Vrednost teh odločitev se kaže v načinu, kako oba postopka organsko poveže v esejistično refleksijo o delu in tehnološkem razvoju ter njunem vplivu na oblikovanje posameznika in družbe. Skoraj povsem neverbalni zastavek občinstvu le tu in tam omogoči, da prestreže drobec stišanega pogovora, ter ga postavlja v vlogo
  dejavnega opazovalca, ki spremlja dogajanje, koreografsko, scenografsko in sicer gnano s fluidnim ritmom neprestane gradnje in razgradnje vselej novih kontekstov znotraj javne in zasebne sfere. Fragmentarna dramaturgija izbere nekaj tipskih situacij iz različnih obdobij časovne osi od druge polovice 20. stoletja dalje, prek katerih razpira vprašanja spolnih in socialnih razlik ter vpliva kapitalistične logike na delo kot temeljno družbeno vrednoto in medčloveške odnose, ki jih delo bistveno
  določa; pokaže, kako sistem upravlja s posameznikom, čedalje bolj odtujenim od skupnosti, in njegovo potrebo po smislu vključuje v princip produktivnosti, pri čemer tudi prosti čas postane del istega mehanizma – in ta zahteva davek lastnega potu.


  Uprizoritev, ki jo odlikuje izrazito kolektivna igra – tako igralskega kot tehničnega ansambla –, si prizore vsakdanje rutine dovoli prikazovati v njihovi dolgotrajnosti, tudi suhoparnosti in banalnosti, obenem v odrsko tkivo vnaša prefinjeno humorno noto, ko denimo tehnološki razvoj označi z evolucijo čistilnih metod. Svoj lok sklene v apokaliptični viziji prihodnosti, podprti z močnimi videoprojekcijami, glasbo ter zvočno in svetlobno sliko; a udaren zaključek ne poda zgolj katastrofične
  podobe sveta, v katerem človeka nadomeščajo lastni tehnološki mehanizmi, temveč deluje kot uprizoritveno silovit poziv k razmisleku o našem ravnanju in prihodnosti, ki jo ustvarjamo.


  
  <strong>Nagrado tantadruj za igralski dosežek prejme Anuša Kodelja</strong> za vlogo Anuše v avtorskih projektih 1979 in 1980 ter 1982 v režiji in dramaturgiji Tomija Janežiča ter v produkciji in izvedbi SNG Nova Gorica in v koprodukciji GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica, Ustvarjalnega centra Krušče ter Slovenskega mladinskega gledališča.


  V vlogi gluhoneme Anuše Anuša Kodelja ustvari dovršen in skozi celoten gledališki projekt Tomija Janežiča popoln ter svojevrsten lik. V predstavah 1979 in 1980, kjer ustvarja tudi druge like, ter 1982 izkazuje izjemno glasovno, telesno in psihološko transformativnost ob uporabi samosvojega jezika.
  Njena interpretacija odpira vprašanje sporazumevanja tudi takrat, ko govorimo različne jezike in se med seboj ne razumemo. Z izrazito osebno igralsko poetiko prepričljivo upodablja ranljivost, telesne omejitve in družbeno marginalizacijo, pri čemer njen lik ne določa pomanjkanje, temveč dostojanstvo, humor, trma, nežnost in kompleksnost človeške, družinske ter družbene izkušnje. V njenih odrskih gestah se zgošča ena osrednjih tem Dodekalogije: potreba po pripovedovanju zgodb, s katerimi se
  osmišljajo izgube, osamljenost, smrt ter intimne in kolektivne tragedije, obenem pa se spletajo spomini, čustva in vezi skupnosti.
  Dolgotrajna forma predstav, večplastne časovne strukture in intenzivna bližina med izvajalci in občinstvom ji omogočajo razvoj posebne igralske etike – etike poslušanja, odzivanja in sobivanja z drugimi. Anuša Kodelja s svojo popolno interpretacijo pokaže, kako poslušati, tudi ko ne slišimo, in kako biti slišan, tudi ko ne govorimo. Njena vloga zato presega okvir posameznega igralskega dosežka ter postaja nosilec kolektivnega uprizoritvenega organizma gledališkega projekta Tomija Janežiča.


  <strong>Nagrado tantadruj za (ne)vidni dosežek prejme Domen Lušin</strong> za oblikovanje svetlobe in avtorstvo videa v uprizoritvi po romanu Alessandra Baricca Ocean morje v režiji Ivana Lobode in dramaturgiji Helene Šukljan ter produkciji in izvedbi Gledališča Koper.


  V Bariccovem romanu Ocean morje morje ni le naslovni junak, enak drugim, ki so v letovišče na koncu sveta prišli po odgovore in ozdravitev. Je skrivnostna sila, ki v notranje napetih in včasih že skrhanih in negotovih iskalcih in fantastih povzroča spremembe in jih sili k odzivom, takšnim in drugačnim. Vse to ostaja tudi v uprizoritvi koprskega gledališča in v režiji Ivana Lobode. Pri tem natančno, čeprav pomensko razprto gradi včasih skrivnostne in celo malce čudaške odnose med protagonisti
  s sugestivnimi in v pomenih razprtimi atmosferami. Oblikovanje svetlobe in videa Domna Lušina igra pri tem ključno vlogo. S projekcijami morja, za katere se zdi, kot da skrivnostno morje vdira v prostor in preplavlja poskuse protagonistov, da bi se mu približali in s tem ugledali poslednjo, tudi lastno resnico. Tudi z ostrimi svetlobnimi prehodi med prizori, ki so nabiti vsak s svojo mestoma pridušeno atmosfero. Predvsem pa s sencami, ki se vlečejo in padajo za nastopajočimi, za katere se
  zdi, da kažejo vse tisto, kar so v obmorski kraj na begu oziroma pri svojem iskanju prinesle osebe; sence so skrivnost, ki se potem razkriva v njihovih akcijah in v konverzaciji. Lušinovo oblikovanje svetlobe ne le poudarja sugestivne atmosfere, temveč nas opozarja, da smo vsi del istega, da je morje naša končna usoda, hoteli ali ne.


  <strong>Vladimir Jurc - Lali</strong>


  Ime mu je Vladimir. Vladimir je bila za majhnega otroka predolga beseda, preveč zlogov za mlada usta. Zato si je skoval svoje ime: Lali. In kot Lalija ga poznajo vsi, ki jih gledališče resnično zanima.


  Vladimir Jurc - Lali, rojen 5. februarja 1950 v Mariboru, je danes eden najpomembnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev zadnjega pol stoletja.


  Njegova igralska pot se je začela na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Leta 1974 je diplomiral v razredu Poldeta Bibiča in že takrat je bilo jasno: ta igralec na odru ni le prisoten, ampak biva.


  Prvo desetletje svojega igralskega življenja je posvetil Slovenskemu mladinskemu gledališču v Ljubljani (1974–1983), kjer je soustvarjal živahno, eksperimentalno ansambelsko igro – prostor tveganja, iskanja in kolektivne ustvarjalnosti. Zaradi svojega izrednega posluha za jezik in globokega čutenja igre je kmalu postal docent, nato profesor za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT ter bil vzgojitelj in učitelj številnim rodovom igralk in igralcev.


  Nato pa: sezona 1983/84 – Trst. Slovensko stalno gledališče. To, za kar je sprva mislil, da bo epizoda, se je spremenilo v življenjski projekt. Jurc je v gledališki kapital tega mesta v zalivu vložil vse: glas, telo, čas, predanost.


  “Ko sem prišel v Trst, sem mislil, da bom ostal sezono ali dve. A Trst te posrka. To gledališče ima krepko poslanstvo. Tu igralec ne igra le za umetniški uspeh, temveč za občinstvo, ki v slovenski besedi vidi svojo bit, svoj obstoj. Ta odgovornost te spremeni in te drži pokonci.”


  Kritiki so ga opisali z besedami, ki se znova in znova ponavljajo: trma, lucidnost, neizmerna predanost, disciplina. Teatrologi Moravec, Inkret in Predan so prepoznali isto: da Jurc likov ne igra, ampak jih razume od znotraj.


  Posebej izstopa njegova zavezanost odrskemu jeziku. Za Jurca je beseda glasba, psihologija, meso vloge.


  “Beseda na odru ni le nosilec informacije; je glasba, je psihologija. Če jezik nima prave teže in barve, lik ostane prazen. Zato sem bil vedno strog do sebe in svojih študentov – slovenski jezik si zasluži popolnost, še posebej na robovih našega narodnega prostora,” so besede, zapisane v Primorskih novicah.


  Ta skrb za govor ni akademska muhavost, temveč gledališki etični imperativ. Posebej na primorski fronti, kjer je slovenščina na odru hkrati umetnost in politično dejanje.


  Jurčev repertoar je fascinantna kartografija evropske dramatike. Nastopil je v najpomembnejših delih avtorjev, ki so se zvrstili od antike do danes – Shakespeare, Čehov, Molière, Pirandello, Bernhard, Zeller, Pasolini, Horváth – in v vsaki epohi našel svojega človeka.


  Med tržaškimi vrhunci izstopajo Hofmannsthalov Slehernik kot ambivalentna človeška figura, bravurozen lik razdvojenega Jakoba Rudea, Župnik kot superioren, asketski nasprotnik Jermana v Cankarjevih Hlapcih ter Robert v Bernhardovem delu Videz vara, o katerem so kritiki zapisali, da “občinstvo živo čuti njegove misli, njegovo globoko razočaranje ali upanje – tudi takrat, ko Jurc na odru molči”.


  Ta trditev je morda najpopolnejši opis njegovega igralskega ustroja: moč tišine. Jurčeva odrska igra ne potrebuje geste – zadostuje navzočnost.


  Vladimir Jurc ne mara reflektorjev. Nasprotno – vse življenje poudarja pomen ansambla in kolektivnega dela. Sodeloval je z najpomembnejšimi jugoslovanskimi in slovenskimi režiserji: Jovanovičem, Kico, Mlakarjem, Korunom, Koležnikovo, Horvatom, Buljanom, Tauferjem in mnogimi drugimi.


  “V gledališču je ključno skupinsko delo, ne smeš solirati,” pove Lali v pogovoru z Andražem Gombačem.


  In doda še misel k tistemu temeljnemu paradoksu, ki ga gledališki poklic postavlja pred vsakega igralca – kako biti hkrati drugi in ostati pristno svoj:


  “Kot igralec seveda moraš igrati druge ljudi, različne karakterje, toda to si še zmeraj ti. Zlesti moraš pod kožo liku, ki ga igraš, a ne smeš lagati, ne smeš blefirati. Zato pa je naš poklic fantastičen – ker igraš druge, v resnici pa se nenehno ukvarjaš s sabo, se raziskuješ.”


  Lali ni le gledališčnik. Tudi na filmskem platnu in televizijskem zaslonu je karizmatičen obraz, ki z minimalnimi sredstvi prenese kompleksna notranja stanja. A morda je poleg gledališča njegovo najintimnejše umetniško sredstvo radio.


  Za Radio Trst A in Radio Slovenija je desetletja oblikoval radijske igre, recitale, literarne oddaje in večere. Glas Vladimirja Jurca, ki te poboža in ti ostane v spominu še dolgo po koncu oddaje, je bil vsakodnevno navzoč v domovih Slovencev – tudi tistih, ki nikoli niso stopili v gledališko dvorano. To je kulturno poslanstvo v najčistejši obliki. Tega so se zavedali številni tržaški igralci in igralke prvih generacij: Mira, Zlata, Štefka, Lili, Ema, Rado, Livij, Silvij, Anton, Bogdana,
  Adrijan, Miranda, Lidija in Vladimir, ki je eden stebrov Slovenskega stalnega gledališča.


  Da je pomen Vladimirja Jurca resnično izjemen, potrjuje dolg seznam najvišjih nagrad in priznanj, ki so kronala njegovo več kot polstoletno plodno kariero. Njegova neprimerljiva igralska zrelost in prispevek sta bila prepoznana že v študentskih letih, nato pa leta 1991, ko je za nepozabne in vrhunske vloge Slehernika, Jakoba Rude in Župnika prejel prestižno državno nagrado Prešernovega sklada. Uspehi na odru so se nadaljevali z gledališkimi priznanji za delo z mladimi: leta 1993 je prejel
  nagrado zlata paličica za najboljšo predstavo s projektom Cesarjeva nova oblačila, leta 2005 pa še eno zlato paličico za režijo in priredbo uspešnice Ptička smejalka. Njegov izjemni karakterni domet je bil ponovno nagrajen leta 1996, ko je prejel Severjevo nagrado za pretresljivo vlogo Herzla v Taborijevi drami Mein Kampf. Jurc je s svojim talentom redno prestopal regionalne meje, kar dokazujeta dve prestižni Sterijini nagradi: prva iz leta 1988 za vlogo v predstavi Sumljiva oseba in druga iz
  leta 1989 za predstavo Lepa Vida. Na festivalu SKUP leta 2008 je za predstavo Grönholmova metoda v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj prejel nagrado satir za najboljšo uprizoritev ter veliko nagrado občinstva; tri leta pozneje (2011) je prejel nagrado tantadruj za najboljšo predstavo primorskih gledališč z uprizoritvijo Zlati zmaj v SSG Trst. Njegovo življenjsko predanost igralskemu poklicu v vseh medijih je Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) leta 2019 ovenčalo z najvišjim stanovskim
  priznanjem, igralsko nagrado Marije Vera za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in radijske igre. K tem individualnim uspehom je treba prišteti še zgodovinske kolektivne in mednarodne nagrade iz obdobja njegovega delovanja v SMG, med katerimi izstopajo posebna Severjeva nagrada za ansambelsko igro iz leta 1980, nagrada ZDUS za predstavo Martin Krpan iz istega leta ter prestižna mednarodna nagrada BITEF v Beogradu iz leta 1981 in nagrada na festivalu MES v Sarajevu.


  Na vprašanje, kaj ga ohranja živega in prisotnega, odgovori z neverjetno preprostostjo:


  “Gledališče te ohranja mladega, čeprav telo čuti leta. Vsaka nova vloga je nov začetek, nov strah in nov izziv. Dokler sta v tebi radovednost in tisti nemir, ki te žene na oder – do takrat si igralec. Ko to ugasne, se zavesa zapre.”


  Letošnja podelitev primorske gledališke nagrade tantadruj za življenjsko delo Vladimirju Jurcu - Laliju prihaja kot povsem samoumevno, globoko zasluženo in s strani celotnega primorskega kulturnega prostora težko pričakovano priznanje.


  Nagrada tantadruj, ki slavi vrhunske dosežke in življenjske opuse ustvarjalcev, ki so neizbrisno zaznamovali gledališko življenje na celotnem Primorskem – v Sloveniji in Italiji –, ne bi mogla najti žlahtnejšega prejemnika, kot je naš Lali.


  Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in ljubezen do gledališča, ki jo simbolizira lik Tantadruja.


  Tantadruj je poklon Jurčevi preteklosti, a hkrati proslavitev njegove sedanjosti, saj je Lali še vedno vitalen, polno zaposlen in umetniško aktiven; z vsakim prihodom na oder znova dokazuje, da je gledališče prostor večnih resnic in neumrljive človeške ustvarjalnosti.


  V intervjujih Jurc pogosto poudarja tudi brezmejno ljubezen do literature (Borges, Joyce, Kosovel, Strniša, Jančar), pomen branja in globokega dela z besedilom ter veselje do življenja na Krasu, kjer z življenjsko sopotnico, igralko Majo Blagovič, ustvarjata pravi umetniški dom za vse ljubitelje lepega. Kljub upokojitvi ostaja Vladimir radoveden in aktiven: “Svet bo še in umetnost tudi,” pravi Lali.


  <strong>ISKRENE ČESTITKE NAGRAJENCEM!</strong>
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 22 Jun 2026 11:25:39 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>61. Borštnikovo srečanje</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/nagrajenci-in-nagrade-fsb/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  S podelitvijo festivalskih nagrad se je v&nbsp;nedeljo,&nbsp;21. junija, končal 61. Festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalnem programu si je strokovna žirija, ki so jo sestavljali&nbsp;Petra Vidali,&nbsp;Karolina Sadlauskaitė,&nbsp;Benjamin Zajc,&nbsp;Matija Ferlin&nbsp;in&nbsp;Snježana Abramović Milković, ogledala dvanajst predstav po izboru selektorice tekmovalnega programa&nbsp;Kaje Novosel. Za najboljšo predstavo je žirija razglasila uprizoritev&nbsp;Kralj Lear,&nbsp;ki je nastala v
  produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in pod režijskim vodstvom&nbsp;Jerneja Lorencija. Podelili so tudi festivalske nagrade za režijo,&nbsp;celosten dramaturški koncept, raziskavo in razvoj besedila, odrski gib, scenografijo,&nbsp;za mlado igralko, štiri enakovredne&nbsp;nagrade za igro ter nagrado Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo. Na zaključni slovesnosti so podelili tudi Borštnikov prstan, ki ga je letos prejel&nbsp;Aleš Valič.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/nagrajenci-in-nagrade-fsb/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  S podelitvijo festivalskih nagrad se je v&nbsp;nedeljo,&nbsp;21. junija, končal 61. Festival Borštnikovo srečanje. V tekmovalnem programu si je strokovna žirija, ki so jo sestavljali&nbsp;Petra Vidali,&nbsp;Karolina Sadlauskaitė,&nbsp;Benjamin Zajc,&nbsp;Matija Ferlin&nbsp;in&nbsp;Snježana Abramović Milković, ogledala dvanajst predstav po izboru selektorice tekmovalnega programa&nbsp;Kaje Novosel. Za najboljšo predstavo je žirija razglasila uprizoritev&nbsp;Kralj Lear,&nbsp;ki je nastala v
  produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in pod režijskim vodstvom&nbsp;Jerneja Lorencija. Podelili so tudi festivalske nagrade za režijo,&nbsp;celosten dramaturški koncept, raziskavo in razvoj besedila, odrski gib, scenografijo,&nbsp;za mlado igralko, štiri enakovredne&nbsp;nagrade za igro ter nagrado Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo. Na zaključni slovesnosti so podelili tudi Borštnikov prstan, ki ga je letos prejel&nbsp;Aleš Valič.


  <strong>Velika Borštnikova nagrada v roke ustvarjalcem uprizoritve&nbsp;Kralj Lear</strong>


  Po odločitvi strokovne žirije je Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo 61. Festivala Borštnikovo srečanje prejela uprizoritev&nbsp;Kralj Lear&nbsp;v režiji&nbsp;Jerneja Lorencija&nbsp;in produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.&nbsp;Kot je zapisala žirija, je&nbsp;Kralj Lear&nbsp;umetniško dovršena uprizoritev, v kateri se vsi ustvarjalni postopki združujejo v jasno in premišljeno celoto. Izhajajoč iz Shakespearove tragedije ustvarjalna ekipa vzpostavi
  uprizoritveni jezik, ki klasičnega besedila ne obravnava kot literarnega spomenika, temveč kot živ material za razmislek o mehanizmih moči, razpadu družbenega reda in krhkosti človeškega obstoja. Z izjemno disciplino in formalno natančnostjo uprizoritev ustvarja svet, v katerem se intimne usode posameznikov nenehno prelamljajo skozi širše družbene in zgodovinske sile.


  <strong>Borštnikova nagrada za režijo</strong>


  Nagrada gre režiserju&nbsp;Jerneju Lorenciju&nbsp;za režijo uprizoritve&nbsp;Kralj Lear&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.&nbsp;Jernej Lorenci&nbsp;se kanonskega Shakespearovega besedila loteva s svojo prepoznavno režijsko poetiko, ki jo v uprizoritvi nadgradi z dovršeno uporabo meditativnih in performativnih postopkov. Ustvari gosto atmosfero sveta, zaznamovanega z nasiljem, razpadom družbenih vezi in erozijo človečnosti, ki presega okvir Shakespearovega
  univerzuma ter nagovarja tudi sodobni čas. Z izjemnim občutkom za ritem, kolektivno igro in odrsko podobo vzpostavi uprizoritev, ki klasično besedilo prevede v močno in neposredno izkušnjo sedanjega trenutka.


  <strong>Borštnikova nagrada za scenografijo</strong>


  Nagrado za scenografijo prejme&nbsp;Branko Hojnik&nbsp;za scenografijo uprizoritev&nbsp;1973&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica ter&nbsp;1974&nbsp;v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. Branko Hojnik v obeh uprizoritvah oblikuje dovršen scenografski prostor, ki se ves čas giblje na meji med abstrahiranjem in hiperrealizmom.
  Scenografske rešitve presegajo zgolj potrebe zgodbe ter v uprizoritveni svet premišljeno vključujejo tudi arhitekturo odrskega prostora. S tem ustvarja večplastno prostorsko govorico, ki postane pomemben nosilec pomenov, gradi atmosfero obeh uprizoritev in vzpostavlja dinamičen dialog med gledališčem, zgodovinsko pripovedjo in sodobnim trenutkom.


  <strong>Borštnikova nagrada za raziskavo in razvoj besedila</strong>


  Nagrado za raziskavo in razvoj besedila prejmejo&nbsp;Žiga Divjak,&nbsp;Katarina Morano,&nbsp;Jasmina Jerant&nbsp;in&nbsp;Monika Weiss&nbsp;za besedilo uprizoritve&nbsp;Anhovo&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.&nbsp;Dokumentarno dramsko besedilo prek fragmentacije in ponavljanja predstavi tragično usodo skupnosti iz spodnje Soške doline ter v prepričljivem prepletu pričevanj, dokumentarnega gradiva in statističnih podatkov povezuje raziskovanje dejanskih zgodb z
  njihovim umetniškim posredovanjem. S premišljeno dramaturško strukturo odpira prostor za razmislek o odgovornosti, sistemskem nasilju in posledicah industrijskega onesnaževanja, pri tem pa uspešno ohranja ravnotežje med dokumentarno natančnostjo in čustveno močjo, ki uprizoritvi daje posebno avtentičnost in prepričljivost.


  <strong>Borštnikova nagrada za celosten dramaturški koncept</strong>


  Nagrado za celosten dramaturški koncept prejme&nbsp;Tomi Janežič&nbsp;za uprizoritvi&nbsp;1973&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica ter&nbsp;1974&nbsp;v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. Tomi Janežič v uprizoritvah&nbsp;1973&nbsp;in&nbsp;1974&nbsp;skozi potovanje v času vzpostavi izjemno kompleksen dramaturški ustroj, v katerem se
  intimne usode protagonistov organsko prepletajo z družbenopolitično stvarnostjo obravnavanega obdobja. S poglobljeno psihologizacijo dramskih oseb uprizoritvi presegata raven zgodovinske rekonstrukcije ter v prepletu osebnega in kolektivnega, preteklosti in sedanjosti ustvarjata univerzalno zgodbo o človeku in skupnosti.


  <strong>Borštnikova nagrada za odrski gib</strong>


  Borštnikovo nagrado za odrski gib prejme&nbsp;Gregor Luštek&nbsp;za odrski gib v uprizoritvi&nbsp;Kralj Lear&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.&nbsp;Gregor Luštek ključ gibalnega jezika išče v priklonih in klečeplazenju, s čimer prek preprostih, ponavljajočih se gest ustvarja močno atmosfero ter razkriva družbeno hierarhijo, njene premike, padce in vzpone. Z natančno odmerjenimi gibalnimi intervencijami odrski gib postane pomemben nosilec pomena, ki poglablja
  razmerja med dramskimi osebami ter učinkovito podpira osrednje tematske poudarke uprizoritve. V dialogu s scenografijo ustvarja celovito odrsko govorico, v kateri gibanje organsko izhaja iz prostora in ga hkrati soustvarja.


  <strong>Borštnikova nagrada za mlado igralko</strong>


  Žirija je Borštnikovo nagrado za mlado igralko namenila&nbsp;Mini Švajger&nbsp;za vlogo Regan v uprizoritvi&nbsp;Kralj Lear&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Mina Švajger v vlogo Learove srednje hčere Regan vstopi subtilno in z natančno igralsko gradnjo postopoma razkriva njeno samozavest, preračunljivost ter hinavščino, obenem pa ohranja sledi človeške ranljivosti. Z drobnimi premiki v glasu, pogledu in telesni drži ustvari izrazito živ in ambivalenten lik,
  ki prepričljivo soustvarja kompleksna družinska in oblastna razmerja ter večplastnost uprizoritve.


  <strong>Štiri enakovredne nagrade za igro</strong>


  Timon Šturbej&nbsp;je prepričal z vlogo Edgarja v uprizoritvi&nbsp;Kralj Lear&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.&nbsp;Vlogo gradi izrazito telesno, pri čemer notranje pretrese, bolečino izdaje in postopno preobrazbo lika prevaja v natančno oblikovano odrsko prezenco. Fizična ekspresivnost se organsko prepleta z glasovno interpretacijo in psihološko izgradnjo lika, zaradi česar Edgar preraste v enega najpretresljivejših likov uprizoritve.


  Janez Škof&nbsp;prejme Borštnikovo nagrado za igro za naslovno vlogo Kralja Leara v uprizoritvi&nbsp;Kralj Lear&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Z izjemno igralsko avtoriteto in odrsko prezenco uteleša vladarja, ki se oklepa moči, čeprav se mu svet nezadržno izmika iz rok. V njegovi interpretaciji se oblast nenehno prepleta z nemočjo, oholost s strahom, odločnost pa z razkrojem, s čimer oblikuje večplasten portret človeka, ki se ob izgubi postopoma sooča z
  razpadom lastne identitete.


  Ana Facchini&nbsp;je prepričala z vlogama v uprizoritvah&nbsp;Anhovo&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in&nbsp;1973&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica. V obeh uprizoritvah se izkaže z organsko in neposredno igralsko maniro, s katero zgodbe vsakdanjih ljudi preobraža v prepričljive gledališke pripovedi. Z natančnim občutkom za mero in zadržanim izrazom tudi v najbolj
  pretresljivih trenutkih ohranja dostojanstvo svojih likov ter ustvarja prostor identifikacije in empatije.


  Marjuta Slamič&nbsp;je navdušila z vlogo v uprizoritvi&nbsp;1973&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica.&nbsp;V svojo vlogo vstopa z visokim nivojem avtentičnosti in tenkočutnim razumevanjem družbenega ter zgodovinskega konteksta. S poglobljeno interpretacijo presega zgodbo posamezne ženske in njeno usodo vzpostavlja kot univerzalno zgodbo vztrajnosti in odrekanja. Z notranjo trdnostjo, psihološko
  natančnostjo in subtilnim igralskim izrazom ustvari pretresljiv portret ženske, ki jo oblikujejo delo, odgovornost in skrb za bližnje, ter pomembno soustvarja sporočilno moč uprizoritve.


  <strong>Nagrada Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo</strong>


  Ustvarjalni kolektiv uprizoritve&nbsp;Nafta&nbsp;v produkciji Mini teatra je letošnji prejemnik Nagrade Tomaža Pandurja za izjemno uprizoritveno vizijo.&nbsp;Ustvarjalci oblikujejo celovito in prepoznavno uprizoritveno vizijo, v kateri se vizualna podoba, zvočna krajina, dramaturgija, režijski prijemi in igralska prezenca zlivajo v izjemno usklajeno odrsko celoto. S premišljenim prepletom distopičnih elementov in psevdodokumentarističnih strategij ustvarjajo uprizoritveni jezik, ki sodobne
  družbene teme nagovarja z izrazito gledališkimi sredstvi ter uprizoritveno formo vzpostavlja kot enakovreden nosilec družbene refleksije.


  <strong>Zaključno mnenje strokovne žirije</strong>


  Ogled tekmovalnega programa 61. Festivala Borštnikovo srečanje potrjuje, da je slovensko gledališče vitalen in družbeno odziven prostor. Gre za gledališče, ki se aktivno vpenja v aktualne slovenske in svetovne polemike, jih preizprašuje, analizira, problematizira, vrednoti ter se do njih jasno opredeljuje. Kadar je pri tem uspešno, vzpostavlja potencial javnega dialoga, ki ga v sodobni družbi izgubljamo z nepredstavljivo hitrostjo.
  &nbsp;
  Izbrane uprizoritve pričajo tudi o vse večji zavesti ustvarjalk in ustvarjalcev o skupnostih, ki jih nagovarjajo. Predstave praviloma izhajajo iz jasno prepoznavnih družbenih, generacijskih, lokalnih ali interesnih kontekstov, pri čemer ne izgubljajo ambicije po širšem umetniškem in družbenem nagovoru. Prevladujoči ustvarjalni princip tekmovalnega programa je snovalno gledališče. Posebej je izstopal dokumentaristični pristop, saj vrsta uprizoritev izhaja iz raziskovanja konkretnih družbenih
  in mikrodružbenih okolij. Predstave se posvečajo političnim, ekonomskim, okoljskim in družinskim razmerjem ter pogosto nastajajo na podlagi obsežnih raziskovalnih procesov. Obravnavajo svetovne in lokalne pojave, vidne in spregledane katastrofe, humanitarne in ekološke krize, genocid, vzpon klerofašizma ter druge simptome sodobnega časa, ob tem pa izpostavljajo moč posameznic in posameznikov, skupnosti ter pomen solidarnosti. Mednarodni članici in člana žirije je posebej nagovorila in hkrati
  presenetila izrazita neposrednost političnega govora v slovenskem gledališču ter pripravljenost ustvarjalk in ustvarjalcev, da se do družbenih vprašanj opredeljujejo jasno, argumentirano in brez večjih zadržkov.
  &nbsp;
  Čeprav so bila izhodišča predstav pogosto raznolika, jih je povezoval soroden uprizoritveni pristop. Prevladujoča je bila pripovedovalska forma, ki je v številnih primerih ostala osrednji ustvarjalni princip. Žirija ob tem ugotavlja, da ta pristop ni vedno nadgrajen z enako premišljenimi dramaturškimi, režijskimi ali drugimi uprizoritvenimi postopki. Predstav, ki bi vse svoje elemente povezale v kompleksno, večplastno in formalno dovršeno umetniško celoto, ni veliko, prav zato pa so najbolj
  izstopajoče med njimi še toliko močneje zaznamovale letošnji tekmovalni program.
  &nbsp;
  Izbrane predstave je povezovala tudi uporaba ozvočenja in mikrofonov, ki so se pojavili v enajstih od dvanajstih uprizoritev. Žirija opaža, da takšna odločitev le redko izhaja iz jasno artikuliranih estetskih ali vsebinskih razlogov, saj pogosto predstavlja samostojen uprizoritveni postopek, katerega funkcija znotraj celote ni jasno razvidna. Njihova skoraj samoumevna prisotnost pa razkriva širši uprizoritveni trend, v katerem posredovani glas vse pogosteje nadomešča neposredno igralsko
  komunikacijo.
  &nbsp;
  Pa vendar letošnji festival ponovno potrjuje, da ima slovensko gledališče trdne temelje in dovolj ustvarjalne moči za nadaljnji razvoj. Ostaja prostor, ki zna suvereno misliti sebe in svet, v katerem nastaja, ter vztrajno iskati nove načine umetniškega izraza in družbenega delovanja.


  <strong>Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije</strong>


  Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta (2025) prejme uprizoritev&nbsp;Anhovo&nbsp;v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.


  Uprizoritev&nbsp;Anhovo&nbsp;presega okvir gledališke predstave in se uveljavlja kot pogumna družbena gesta, nastala na presečišču poglobljenega raziskovanja, umetniške odgovornosti in izrazitega družbenega angažmaja. Čeprav izhaja iz konkretnega lokalnega okolja, odpira univerzalna vprašanja delavskih pravic, neetičnih korporativnih praks ter njihovih posledic za posameznike, družine in skupnost. Izjemna predanost ustvarjalne ekipe, raziskovalna temeljitost ter prepričljiva uprizoritvena moč
  ustvarjajo pretresljivo gledališko izkušnjo, ki prizadetim vrača glas in dostojanstvo ter potrjuje moč gledališča kot prostora javnega spomina, refleksije in družbenega dialoga.


  <strong>Nagrade Društva slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk</strong>


  Društvo gledaliških režiserk in režiserjev je nagrado&nbsp;Nepogrešljivi&nbsp;za leto 2025 podelilo&nbsp;Gašperju Torkarju, tonskemu tehniku v Slovenskem mladinskem gledališču,&nbsp;Branislavu Ceroviću, producentu v Mini teatru, in&nbsp;Alenu Benišu, scenskemu mojstru v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana.


  Posebno nagrado&nbsp;Nepogrešljivi&nbsp;za dolgoletno ustvarjanje je društvo podelilo&nbsp;Bredi Dekleva, šepetalki in vodji predstav v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.


  &nbsp;
  <strong>ISKRENE ČESTITKE NAGRAJENKAM IN NAGRAJENCEM! BRAVO!</strong>


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 22 Jun 2026 11:05:35 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Kim Komljanec</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/nova-direktorica-slg-celje-kim-komljanec/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Celjski mestni svetniki so za novo direktorico Slovenskega ljudskega gledališča Celje za naslednje petletno obdobje, od avgusta 2027, potrdili našo članico Kim Komljanec.
</p>
<p>
  Kot je za STA povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve Damir Ivančić, je sedem od osmih vlog izpolnjevalo vse formalne pogoje za zasedbo direktorskega mesta. Komisija je z njimi opravila razgovor, o kandidatih sta se izrekla tudi strokovni svet in svet zavoda SLG Celje.
</p>
<p>
  Sredi junija so na občini opravili na razgovor s Kim Komljanec in dosedanjim direktorjem Miho Goloba. Po razgovoru pa je komisija tudi na podlagi strokovnega mnenja sveta SLG Celje mestnemu svetu predlagala, da za novo direktorico do konca avgusta 2032 imenujejo dramatičarko, dramaturginjo, lektorico, gledališko<br>
  režiserko in pedagoginjo Kim Komljanec.
</p>
<p>
  Kot je poročal Večer je&nbsp;v času razpisa in pogovorov o primernem kandidatu v gledališču bila "prava drama" o tem kdo je in kdo ni primeren kandidat. Izvedeli smo, da so se pojavljaje tudi anonimke in pisma podpore. Z njimi naj bi bila seznanjena tudi občinska uprava.&nbsp;
</p>
<p>
  Po imenovanju Kim Komljanec, se je z javnim pismo na občinski svet obrnil dozdajšnji direktor, režiser Miha Golob. V pismu je zapisal :""Še danes ne poznam razlogov, zaradi katerih sem pri glasovanju strokovnega sveta prejel najmanj podpore. Kljub rezultatom, ki smo jih v zadnjih treh letih dosegli. Kljub strokovnim priznanjem. Kljub programskim usmeritvam, ki so dokazano dvigovale ugled gledališča. Kljub številnim uspešno izpeljanim projektom in razpisom."
</p>
<p>
  Na Mestni občini Celje so za medije izjavili, da "...postopek izbire direktorja ni bil vprašanje politične lojalnosti. Svoje presoje so oblikovali pristojni organi, predstavniki zaposlenih, strokovna javnost in na koncu tudi mestne svetnice ter svetniki. Pripisovati njihove odločitve vnaprej pripravljenim političnim načrtom pomeni podcenjevati njihovo integriteto, samostojnost in odgovornost..."
</p>
<p>
  Izvedeli smo tudi, da je strokovni svet SLG-ja Celje soglasno izrazil nezaupnico Mihi Golobu. Sindikata Glosa in Sviz pa sta med zaposlenimi izvedla anonimno anketo o podpori kandidaturi dosedanjega direktorja in večina članic in članov sindikatov je bila proti.
</p>
<p>
  Kim želimo uspešno vodenje gledališča in veliko ustvarjalne energije.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/nova-direktorica-slg-celje-kim-komljanec/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Celjski mestni svetniki so za novo direktorico Slovenskega ljudskega gledališča Celje za naslednje petletno obdobje, od avgusta 2027, potrdili Kim Komljanec.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 19 Jun 2026 09:08:43 +0200</pubDate>
		</item>
		</channel>
</rss>