<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><rss version="2.0"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
    xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
    xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
<channel>

	<title>ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije — Novice</title>
	<link>http://www.zdus.si/</link>
	<language>sl</language>
	<copyright>Copyright 2026 ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije</copyright>
	<description>Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je prostovoljna, strokovna, nepridobitna in nadstrankarska organizacija poklicnih dramskih umetnikov, ki jim je dramska umetnost osnovni poklic. ZDUS deluje kot društvo v javnem interesu in je pravna oseba zasebnega prava.</description>
	<webMaster>sale@plastikfantastik.net (Plastikfantastik)</webMaster>
	<pubDate>Tue, 27 Oct 2026 07:33:04 +0100</pubDate>
	<lastBuildDate>Tue, 27 Oct 2026 07:33:04 +0100</lastBuildDate>
	<category></category>	
	<docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
	<ttl>60</ttl>
	<atom:link href="http://www.zdus.si/rss/novice/" rel="self" type="application/rss+xml"/>
		<item>
			<title>75 prebojnic MGL</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/75-prebojnic-mgl/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  MGL svoj 75. rojstni dan praznuje z razstavo, ki ne sledi kronologiji ali le največjim uspehom, kot je to običajno, temveč vabi tudi k spoznavanju žensk, ki so gledališče gradile in skrbele za njegovo rast od ustanovitve do danes.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/75-prebojnic-mgl/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  75 prebojnic MGL: poklon ženskam, ki so soustvarjale slovensko gledališče


  Razstava v ljubljanski Mestni hiši opozarja na prispevek žensk v gledališču – od igralk, režiserk in dramatičark do ustvarjalk, ki delujejo v zakulisju.


  Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ob 75-letnici delovanja predstavlja razstavo 75 prebojnic, ki v ospredje postavlja ženske, katerih ustvarjalno delo je zaznamovalo gledališče od njegove ustanovitve leta 1951 do danes. Razstava, ki je na ogled v atriju Mestne hiše od 16. oktobra do 13. novembra 2026, ne sledi kronologiji gledališke zgodovine ali zgolj našteva največje uspehe, temveč razkriva tudi dolgo spregledane ustvarjalke in njihove prispevke k razvoju gledališke umetnosti.


  Pobudo za razstavo je spodbudil podatek, da je bilo med 747 premierami MGL v 75 letih le 124 uprizoritev v režiji žensk, zgolj 105 pa jih je nastalo na podlagi besedil dramatičark. Podobna neravnovesja se kažejo tudi pri drugih gledaliških poklicih, z izjemo kostumografije. Ti podatki odpirajo vprašanje enakih možnosti žensk v gledališču ter opozarjajo na ovire, s katerimi so se ustvarjalke srečevale skozi desetletja.


  Med 75 predstavljenimi prebojnicami so igralke, dramatičarke, režiserke, scenografke, kostumografke, koreografinje, dramaturginje in lektorice, med njimi tudi številne nagrajenke ZDUS. Razstava predstavlja pomembna imena slovenske gledališke zgodovine, kot so igralka Marija Nablocka, režiserka in direktorica MGL Barbara Hieng Samobor, igralka Jožica Avbelj, dramatičarka Simona Semenič, scenografka Meta Hočevar, kostumografka Alenka Bartl ter dramaturginja Mojca Kreft.


  Posebnost razstave je tudi pogled v zakulisje, kjer svoje delo opravljajo številne ženske, brez katerih gledališka predstava ne bi mogla zaživeti. Ob umetnicah na odru in ustvarjalkah, ki oblikujejo uprizoritve, so predstavljene frizerke, šivilje, krojačice, inspicientke, šepetalke in scenske delavke. Razstava tako vzpostavlja dialog med različnimi gledališkimi poklici ter poudarja, da je gledališče rezultat skupnega dela, ne le vidnih umetniških dosežkov.


  Avtorice razstave, dramaturginji Ira Ratej in Alenka Klabus Vesel ter arhitektka in scenografka Barbara Matul Kalamar, so projekt pripravljale pol leta. Razstava obiskovalce vodi skozi gledališki fundus, prostor, v katerem se hranijo ostanki uprizoritev in gledaliških spominov. S citati, portreti in zgodbami ustvarjalk razkriva, kako počasi so se ženskam odpirala vrata gledaliških poklicev.


  Na neenak položaj žensk opozarjajo tudi priznanja. Za Borštnikovo nagrado za režijo je bila prva ženska nagrajena Meta Hočevar leta 1989, dvajset let po ustanovitvi Borštnikovega srečanja. Do danes je nagrado prejelo 22 moških in le šest žensk, kar kaže na izrazito nesorazmerje pri priznavanju režijskega ustvarjanja.


  Razstava 75 prebojnic je pomemben prispevek k ohranjanju slovenske gledališke zgodovine in premisleku o položaju žensk v njej. Njena posebna vrednost je v tem, da enakovredno osvetljuje delo na odru in za njim ter opozarja, da zgodovine gledališča ne ustvarjajo samo najbolj prepoznavna imena, temveč tudi številne ustvarjalke in strokovne sodelavke, katerih delo pogosto ostaja nevidno.


  Ob 75-letnici MGL razstava odpira tudi vprašanje, kako so ženske soustvarjale zgodovino drugih slovenskih gledališč. Podoben pregled prebojnic bi lahko razkril številne doslej prezrte zgodbe ter prispeval k celovitejšemu razumevanju razvoja slovenskega gledališča.


  Razstava: 75 prebojnic
  Kraj: atrij Mestne hiše, Ljubljana
  Čas: od 16. oktobra do 13. novembra 2026
  Strokovno vodstvo: Katarina Bogataj, 5. novembra ob 17. uri.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 22 Oct 2026 13:02:04 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Podeljene so vesne</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/vesne-na-29.-festivala-slovenskega-filma/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Na 29. Festivalu slovenskega filma Portorož je Vesno za najboljši celovečerni film prejel prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Festival je predstavil raznolikost slovenske filmske ustvarjalnosti ter nagradil številne ustvarjalke in ustvarjalce na različnih področjih filmske umetnosti.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/vesne-na-29.-festivala-slovenskega-filma/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Na 29. Festivalu slovenskega filma Portorož, ki se je zaključil v soboto, 18. oktobra, so osrednje nagrade Vesna prejele ustvarjalke in ustvarjalci, ki so zaznamovali letošnjo slovensko filmsko produkcijo. Najboljši celovečerni film je postal prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo.


  Slovesno podelitev nagrad 29. Festivala slovenskega filma Portorož je zaznamoval uspeh filma Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, ki je prejel Vesno za najboljši celovečerni film. Režiserka Ester Ivakič je s svojim celovečernim prvencem prepričala žirijo z izvirno pripovedjo, ki prepleta življenje in smrt, odraščanje in zrelost ter resnični in magični svet.


  Med nagrajenimi ustvarjalci so bili tudi režiser Darko Štante, ki je za film Izgubljeni sin prejel Vesno za najboljšo režijo, ter Luka Marčetić, nagrajen za scenarij filma Dekle noči. Za najboljšo glavno žensko vlogo je bila nagrajena Anuša Kodelja za nastop v filmu Vse, kar je narobe s tabo, za najboljšo glavno moško vlogo pa Gregor Baković za vlogo v filmu Hotel Alkohol.


  Vesno za najboljši dokumentarni film je prejel Ples življenja režiserja Siniše Gačića. Med nagrajenimi deli so bili še kratki igrani film Hiška režiserke Nike Jurman, animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica, eksperimentalno avdiovizualno delo Deveti vrh Gregorja Kocjančiča ter študijski film Naši zidovi režiserke Žive Divjak.


  Posebno priznanje za izjemen obisk v kinematografih je prejel film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Nagrado občinstva je osvojil film Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri, ki ga podpisujejo Tomo Križnar, Bojana Pivk Križnar in Maja Weiss.


  Festival je podelil tudi druga priznanja. Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo je prejel scenograf in producent Janez Kovič, nagrado kosobrin za izjemen doprinos k slovenskemu filmu pa dolgoletni asistent kamere in skrbnik filmskega materiala Marjan Bocevski.


  Devetindvajseti Festival slovenskega filma Portorož je šest dni predstavljal raznolikost sodobne slovenske filmske ustvarjalnosti ter ponudil prostor za srečevanje filmskih ustvarjalcev, strokovne javnosti in občinstva. Nagrajena dela potrjujejo ustvarjalno širino slovenskega filma in pomen vseh poklicev, ki sodelujejo pri njegovem nastajanju.


  Iskrene čestitke nagrajencem!


  &nbsp;


  Vir: Festival slovenskega filma Portorož.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 19 Oct 2026 08:07:58 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Alja Krhin</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/alja-krhin-nova-stipendistka-sklada-jerneja-sugmana/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Podeljena je štipendija Sklada Jerneja Šugmana.&nbsp;Prejemnica štipendije za študijsko leto 2026/27 je igralka Alja Krhin.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/alja-krhin-nova-stipendistka-sklada-jerneja-sugmana/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Prejemnica štipendije Sklada Jerneja Šugmana za študijsko leto 2026/27 je Alja Krhin.


  Alja Krhin je mlada, izjemno nadarjena gledališka in filmska igralka, ki s svojim dosedanjim delom izkazuje izrazito predanost umetniškemu razvoju in poglabljanju igralskega znanja.


  Letos se je z namenom poglobitve v raziskovanje lastnih igralskih postopkov udeležila intenzivne delavnice Strasbergove metode v Ljubljani, ki sta jo vodila filmski producent in umetniški direktor&nbsp;Lee Strasberg Theatre &amp; Film Institute v Los Angelesu, David Lee Strasberg, in igralec Alani Ilongwe. Kot najboljša udeleženka je prejela prestižno osebno štipendijsko povabilo za trimesečni študij na&nbsp;Lee Strasberg Theatre &amp; Film Institute v Los Angelesu,&nbsp;eni pomembnejših
  institucij za študij igralske metode, ki so jo obiskovali številni vidni igralci, med njimi Al Pacino, Marilyn Monroe, Robert De Niro, Dustin Hoffman in Paul Newman.


  Na podlagi njenega dosedanjega umetniškega dela, zavzetosti in izjemnega potenciala komisija ocenjuje, da je štipendija namenjena kandidatki, ki bo pridobljeno znanje in izkušnje lahko pomembno nadgradila ter jih vključila v svoje nadaljnje umetniško delo. Trimesečni študij ji bo omogočil poglobitev igralskih praks, osebni in strokovni razvoj ter dragoceno izkušnjo dela v zahtevnem mednarodnem okolju. Hkrati predstavlja pomembno nadgradnjo njenega dosedanjega magistrskega študija in
  ustvarjalne poti ter pomembno priložnost za njen nadaljnji umetniški razvoj in delovanje v Sloveniji.


  Odločitev komisije&nbsp;v sestavi Tatjana Ažman (predsednica), Mateja Demšič, Gorazd Jakomini, Simona Semenič&nbsp; in Gregor Baković o podelitvi štipendije je bila soglasna.


  Alji Krhin iskreno čestitamo in ji želimo uspešen študij ter nadaljnjo ustvarjalno pot.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 08 Oct 2026 15:24:14 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>80 let AGRFT</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/80-let-agrft/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani letos zaznamuje 80 let delovanja. Obletnica ni le priložnost za pogled v preteklost, temveč tudi za razmislek o vlogi akademije v slovenskem kulturnem prostoru in o prihodnosti umetniškega izobraževanja. 80 let AGRFT je tudi 80 let zgodb slovenskega gledališča, filma, radia in televizije.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/80-let-agrft/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani letos zaznamuje 80 let delovanja. Obletnica ni le priložnost za pogled v preteklost, temveč tudi za razmislek o vlogi akademije v slovenskem kulturnem prostoru in o prihodnosti umetniškega izobraževanja.


  Za številne slovenske gledališke, filmske in radijske ustvarjalce je bila AGRFT prvi prostor, kjer so se srečali z umetniškim poklicem – s prvimi vajami, prvimi nastopi, prvimi aplavzi, pa tudi z dvomi, neuspehi in iskanjem lastne umetniške poti. Akademija je skozi desetletja izobrazila generacije igralcev, režiserjev, dramaturgov, scenografov, producentov, filmskih in televizijskih ustvarjalcev ter drugih umetniških poklicev.


  Začetki akademije segajo v leto 1945, ko je bila z uredbo ustanovljena Akademija za igralsko umetnost. Z delom je začela marca 1946 in je bila prva visokošolska ustanova za gledališče v takratni Jugoslaviji. Leta 1963 se je preimenovala v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, od leta 1975 pa je članica Univerze v Ljubljani. Danes je edina slovenska visokošolska ustanova, ki na univerzitetni ravni izobražuje za poklice na področjih gledališča, filma, radia in televizije.


  Ob jubileju na AGRFT poteka tudi AGRFT festival, ki med 25. septembrom in 4. oktobrom 2026 predstavlja študentske stvaritve in gostujoče šole. Letošnji festival je posebej posvečen 80-letnici akademije.


  Jubilej spremlja tudi spletna razstava AGRFT 80, ki skozi arhivsko gradivo predstavlja razvoj akademije, njene različne prostore, pomembne osebnosti in prelomne dogodke. Obenem odpira vprašanja o položaju akademije danes – o odnosu med izobraževanjem in umetniškim delom, o ustvarjalni svobodi ter o pogojih, v katerih lahko nastaja umetnost.


  Osem desetletij AGRFT tako ni le zgodba ene izobraževalne ustanove. Je tudi del zgodovine slovenskega gledališča, filma, radia in televizije. Njeni nekdanji študenti in študentke danes predstavljajo pomemben del slovenskega kulturnega prostora, njihovo delo pa je zaznamovalo številne generacije gledalcev, poslušalcev in ustvarjalcev.


  Ob 80-letnici zato velja posebej poudariti tudi pomen pedagogov in pedagoginj, ki so skozi desetletja prenašali znanje, izkušnje in umetniško radovednost na nove generacije. Akademija namreč ni le prostor pridobivanja znanja, temveč prostor, kjer se oblikujejo umetniški pogledi, odnosi do poklica in pogosto tudi dolgoletna sodelovanja, ki pozneje zaznamujejo slovensko gledališko in filmsko krajino.


  Ob jubileju AGRFT želimo čestitati vsem nekdanjim in sedanjim študentkam in študentom, pedagogom in pedagoginjam ter vsem zaposlenim, ki so v osmih desetletjih soustvarjali njeno zgodbo.


  80 let AGRFT je tudi 80 let zgodb slovenskega gledališča, filma, radia in televizije.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 25 Sep 2026 11:47:02 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Podeljene nagrade zlata strela</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/nagrada-zlata-strela/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V Stari elektrarni so ob zaključku Mladih levov podelili nagrade zlata strela.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/nagrada-zlata-strela/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Komisijo za nagrade zlata strela za sezono 2025/2026 v Stari elektrarni so sestavljali Zala Dobovšek, Špela Kopitar, Blaž Šef, Maja Vižin, Nataša Živković.&nbsp;Komisija je izbirala med 177 dogodki elektrarninega programa in podelila šest nagrad.


  Nagrado ZLATA STRELA so prejeli:


  LEON MARIČ za predstavitev predstave KVIR KOT VSI DRUGI
  
  PIA MAČEROL za predstavitev predstave IZBRANO TELO 2
  
  NATAŠA ŽIVKOVIĆ za predstavo SINE
  
  KOLEKTIV BETON LTD. za predstavo VSE, KAR SMO IZGUBILI, MEDTEM KO SMO ŽIVELI
  
  BARBARA KUKOVEC, KATARINA STEGNAR, URŠKA BRODAR za predstavo UMETNOST ŽIVLJENJA: UMOR NA PODEŽELJU
  
  ROK KRAVANJA za predstavo SLOVENSKA TRANSVERZALA
  


  <a href="https://www.dropbox.com/scl/fi/yc37624q0ww2bfeiyopc3/Sporo-ilo-za-javnost_UTEMELJITVE-NAGRAD-ZLATA-STRELA.docx?rlkey=ix80s3e8jvji3jc5j233enx8t&amp;st=fx4w0pc6&amp;utm_medium=email&amp;utm_source=newsletter_775&amp;utm_campaign=julij-2021novinarji-2&amp;utm_id=775&amp;e=1&amp;dl=0">Obrazložitve nagrad</a>


  Nagrajencem čestitamo!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 31 Aug 2026 08:56:22 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Matija Milčinski</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-matija-milcinski/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V 81. letu starosti je umrl naš dolgoletni član, režiser Matija Milčinski.&nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-matija-milcinski/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V 81. letu starosti je umrl naš dolgoletni član, režiser Matija Milčinski.&nbsp;


  Matija je režiral več kot sedemdeset gledaliških in trideset lutkovnih predstav. Sodeloval je tudi pri dveh celovečernih in osmih kratkih filmih ter več kot štiridesetih televizijskih oddajah. Režiral je tudi radijske igre na na Radiu Slovenija, sodeloval pri Viba filmu in Filmskih novostih. Bil je tudi direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana.


  Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.


  <strong>Pogreb spoštovanega kolega bo&nbsp;v soboto, 5. septembra 2026, ob 14. uri na pokopališču v Verdu pri Vrhniki.&nbsp;Žara pokojnega bo od 10. ure naprej v tamkajšnji poslovilni vežici.</strong>


  Družini, prijateljem in kolegom Matije Milčinskega izrekamo iskreno sožalje.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 31 Aug 2026 08:50:09 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Nagrade Sklada Staneta Severja 2026</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/nagrade-sklada-staneta-severja-2026/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Upravni odbor Sklada Staneta Severja na podlagi veljavnega pravilnika razpisuje nagrade Sklada Staneta Severja 2026. Rok za oddajo predlogov je 2. oktober.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/nagrade-sklada-staneta-severja-2026/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Upravni odbor Sklada Staneta Severja na podlagi veljavnega pravilnika razpisuje nagrade Sklada Staneta Severja 2026:


  DVE NAGRADI ZA IGRALSKE STVARITVE V SLOVENSKIH POKLICNIH GLEDALIŠČIH,
  
  ENO NAGRADO ZA IGRALSKO STVARITEV ŠTUDENTKE/ŠTUDENTA&nbsp;DRAMSKE IGRE (AGRFT) ali SKUPINSKO NAGRADO ŠTUDENTOV
  
  ENO NAGRADO ZA IGRALSKO STVARITEV V SLOVENSKEM&nbsp;LJUBITELJSKEM GLEDALIŠČU.
  
  IN ENO NAGRADO ZA ŽIVLJENJSKO DELO V SLOVENSKEM LJUBITELJSKEM GLEDALIŠČU, ZA NAJMANJ 30 LET AKTIVNEGA DELOVANJA
  


  Za nagrado lahko kandidirajo igralke in igralci z igralskimi stvaritvami odigranimi v premiernih uprizoritvah v času od 15. septembra 2024 do 15. septembra 2026, razen za nagrado za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču, za najmanj 30 let aktivnega delovanja.


  Kandidate za nagrade za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlagajo slovenska poklicna gledališča, poklicna izveninstitucionalna gledališča, poklicne gledališke skupine, Združenje dramskih umetnikov Slovenije, odbori Združenja dramskih umetnikov v posameznih gledališčih ali posameznik.


  Kandidate za nagrade za igralsko stvaritev študentke/študenta dramske igre z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlaga AGRFT ali posameznik.


  Kandidate za nagrade za igralske stvaritve in življenjsko delo v slovenskih ljubiteljskih gledališčih z ustrezno pisno obrazložitvijo lahko predlagajo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, zveze kulturnih društev, gledališka kulturna društva in skupine ali posameznik iz Slovenije ali zamejstva.


  Vsak predlagatelj lahko predlaga največ enega kandidata, za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih pa največ dva kandidata. Vsak prejemnik lahko v isti kategoriji Severjevo nagrado prejme samo enkrat.


  Predlog naj vsebuje:


  vsebinsko utemeljitev,
  
  naslov predstave, vlogo (ali vloge), za katero je nominiran, režiserja predstave ter datum premiere,
  
  podatke o prijavitelju (kontaktna oseba, telefonska številka, elektronski naslov).
  
  Za nagrade za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih tudi:
  
  zaščitene spletne povezave do posnetkov predstav, navedenih v predlogu (youtube, vimeo ali sorodni portal) z geslom za dostop.
  


  Predlagatelji naj svoje predloge pošljejo na e-poštni naslov: oi.skofja.loka@jskd.si Rok za oddajo predlogov je vključno petek, 2. oktobra 2026. Predlogov, oddanih po roku oddaje, strokovna žirija Sklada Staneta Severja ne bo obravnavala.


  Letošnja slovesna 56. podelitev nagrad Sklada Staneta Severja bo v nedeljo, 20. decembra 2026, ob 18. uri, v dvorani Loškega odra v Škofji Loki.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 29 Aug 2026 08:34:47 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Zakon o RTV Slovenija</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/javna-obravnava-zakon-o-rtv/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo spremembe in dopolnitve predloga&nbsp;Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija.
</p>
<p>
  <a href="https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=19318&amp;lang=si">Predlog zakona</a>
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  Vabljeni k oddaji svojih mnenj, predlogov in pripomb prek spletnega portala eDemokracija.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/javna-obravnava-zakon-o-rtv/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo spremembe in dopolnitve predloga&nbsp;Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predlog novele zakona&nbsp;predstavlja celovito reorganizacijo sistema vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija, katere cilj je jasnejša razmejitev pristojnosti med programskim upravljanjem, poslovodenjem in nadzorom nad poslovanjem ter krepitev neodvisnosti, odgovornosti in učinkovitosti delovanja javnega zavoda.&nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 27 Aug 2026 07:56:43 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Spominska slovesnost za Mileno Zupančič</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/spominska-slovesnost-za-mileno-zupancic/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Spominska slovesnost za Mileno Zupančič bo v petek, 4. septembra 0b 17 v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/spominska-slovesnost-za-mileno-zupancic/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Spominska slovesnost za Mileno Zupančič bo v petek, 4. septembra 0b 17 v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma.


  Brezplačne vstopnice so na voljo v Informacijskem središču Cankarjevega doma od srede, 26. avgusta naprej, prevzem je mogoč tudi po spletu. Spominska slovesnost bo trajala 50 minut.
  &nbsp;
  Soorganizatorji&nbsp;
  Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče&nbsp;&nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 27 Aug 2026 07:51:39 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Mile Korun</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-mile-korun/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Umrl je Mile Korun, ki je bil zagotovo eden prvih reformatorjev slovenskega gledališča.&nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrl-je-reziser-mile-korun/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Umrl je vsestranski gledališki ustvarjalec Mile Korun.


  Korun, ki je neizbrisno zaznamoval slovensko gledališče minulega stoletja, je študiral arhitekturo, zato je imel poseben posluh za odrski prostor. Z avtoriteto in znanjem je znal v svoje ideje vključiti in pritegniti gledališke sodelavce. Zavedal pa se je, da je nosilec gledališke uprizoritve in pozneje igralec.
  
  Korun je bil znan kot velik poznavalec slovenskih avtorjev. Številne med njimi kot so Cankar, Mirko in Matjaž Zupančič, Zajc, Strniša, idr., je tudi uprizoril. Še posebej blizu mu je bila dramatika Ivana Cankarja. Hlapce je režiral kar petkrat.&nbsp;
  
  Kot piše v njegovi monografiji, ki jo je pred leti izdal SLOGI, je Korun Pohujšanje v dolini Šentflorjanski prvič režiral leta 1965 v ljubljanski drami. Kritik&nbsp;Josip Vidmar&nbsp;ga je takrat označil za huligana, predstavo pa za "pljunek na Cankarja". Vidmar je pozneje spremenil svoje mnenje o Korunu.


  Mile Korun je bil zagotovo eden prvih reformatorjev slovenskega gledališča. Veliko zaslug imam tudi za evropeizacijo slovenskega gledališča. Kot je zapisal Ivo Svetina, je Korun "vztrajal je pri reformaciji in modernizaciji znotraj nacionalnih gledaliških hiš in kljub vabilom ni sodeloval pri eksperimentalnih gledališčih, kot je bil Oder 57...".


  Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in številne druge pomembne gledališke nagrade in priznanja na&nbsp;festivalih&nbsp;po Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Desetletja je bil tudi profesor režije in dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Leta 2011 je prejel naziv zaslužnega profesorja ljubljanske Univerze.


  Miletovim sorodnikom, prijateljem in kolegom izrekamo iskreno sožalje.


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 17 Aug 2026 16:46:11 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Milena Zupančič</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrla-je-milena-zupancic/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V 80. letu starosti je umrla dramska igralka Milena Zupančič.
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrla-je-milena-zupancic/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <strong>Poslovila se je dramska igralka Milena Zupančič (1946-2026).</strong>


  Dramska igralka&nbsp;Milena Zupančič&nbsp;je bila ena najvidnejših osebnosti slovenskega in evropskega gledališča, radia, filma ter televizije. Njeno izjemno igralsko mojstrstvo je pustilo neizbrisen pečat v gledališki umetnosti, kjer je s sugestivno interpretacijo in vrhunsko izrazno močjo bogatila slovensko kulturno krajino več desetletij.


  Leta 1999 je prejela najvišje priznanje slovenskega gledališča – Borštnikov prstan. Bila je prejemnica nagrade Prešernovega sklada (1975) in velike Prešernove nagrade (1993), kar potrjuje njeno vrhunsko ustvarjalnost in umetniški prispevek k slovenski kulturi.&nbsp;


  
    V slovo Mileni Zupančič
  
  
    
    Ptica ve, da je&nbsp;živ čudež&nbsp;
  
  
    in o tem poje.
  
  
    Tako preprosto je to.
  
  
    &nbsp;
  
  
    Spominjali se bomo tvoje navihanosti, neukrotljive iskrive svetlobe in toplih pobegov na svetlobo. Hvala za vse pesmi na naših odrih.
  


  Milena Zupančič je bila igralska zvezda v pravem pomenu besede – ne kot produkt popularne kulture, ampak kot vrhunska umetnica, ki je s svojo karizmo in interpretacijami osvojila tako stroko kot občinstvo. Za mnoge bo ostala večni simbol Mete iz filma&nbsp;Cvetje v jeseni, idealizirane podobe čiste ljubezni, ki jo ljubezensko prebujenje popolnoma prevzame. Njena nepozabna Karolina Žašler v&nbsp;Vdovstvu&nbsp;Karoline Žašler pa ostaja ena najbolj pretresljivih upodobitev tragične ženske usode
  na filmu.


  Milena Zupančič se je izkazala tudi z izrazito raznolikostjo svojih odrskih kreacij. Vloge, kot so temperamentna Puza Frou-Frou v&nbsp;Dami iz Maxima, krhka in iluzij polna Blanche v Williamsovi drami&nbsp;Tramvaj poželenje&nbsp;ter subtilno in globoko izrisana Zofija v Hiengovem&nbsp;Izgubljenem sinu, kažejo na igralko, ki je znala mojstrsko utelešati najrazličnejše ženske like. Svojo igralsko virtuoznost je dokazala tudi v vlogah, kot so Ana in Lenka v Šeligovih dramah, Agata v&nbsp;Zločinu
  na Kozjem otoku&nbsp;ter z vlogami v dramah svojega umetniškega in življenjskega sopotnika Dušana Jovanovića, mdr. Marje Timofejevne, Lidije, Irene, Emilije, Jokaste in Milene, če jih naštejemo le nekaj. Poseben pečat je pustila s suvereno interpretacijo kompleksnih likov v delih Henrika Ibsena (Peer Gynt, Rosmersholm) in Shakespeara (Kralj Lear, Macbeth), kjer je z izjemno igralsko prezenco ustvarila prepoznavno poetiko absurdne komike in globoke eksistencialne drame.


  Nagrade, ki jih je Milena Zupančič prejela, potrjujejo, da je bila izjemna igralka, ki je združevala vrhunski igralski artizem in subtilno senzibilnost sodobnega človeka. Kritiki so o njej zapisali, da ima “izjemen posluh za disharmonične tone življenja” in da “ustvarja umetniške viške svojega igralstva v vlogah, kjer je prisotna močna notranja drama”.


  Milena Zupančič ni bila zgolj igralka – bila je umetnica, ki s svojo predanostjo in neprestanim iskanjem novih izraznih možnosti venomer bogatila umetniški prostor. Razumela je, da je igranje veščina, ki jo je treba nenehno mojstriti in razvijati, ter da mora igralec skozi razumevanje življenja oblikovati svoj izraz. V tem polnem zlitju razuma, občutenja in veščine se je razkrila umetniška veličina Milene Zupančič.


  Tudi v zadnjih letih, kljub hudi bolezni, je dokazovala svojo neprekosljivo igralsko mojstrstvo, mdr. z vlogami v predstavah&nbsp;Antigona,&nbsp;Pot neizbrana,&nbsp;Cement&nbsp;Beograd,&nbsp;To noč sem jo videl&nbsp;in&nbsp;Vsi ptice, hkrati pa je ostala aktivna tudi na filmu, radiu in televiziji.


  
    Milena je bila nadvse srčna kombinacija znanja, talenta, občutljivosti, razuma in predvsem globoke človečnosti. Je in bo ostala v našem spominu kot izjemna dramska umetnica, ki je s svojo umetniško potjo ne le oblikovala temeljne dosežke slovenskega gledališča, temveč tudi trajno zaznamovala evropski kulturni prostor.
  


  Milenini hčerki, sorodnikom, prijateljem in kolegom izrekamo iskreno sožalje.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 15 Aug 2026 16:45:00 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Neža Simčič</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrla-je-neza-simcic/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V 76. letu je umrla slovenska&nbsp;gledališka&nbsp;in&nbsp;filmska igralka&nbsp;Neža Simčič.&nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrla-je-neza-simcic/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V 76. letu je umrla slovenska&nbsp;gledališka&nbsp;in&nbsp;filmska igralka&nbsp;Neža Simčič.&nbsp;


  Neža je nastopila v več slovenskih celovečernih filmih in bila dolgoleta članica ljubljanske Drame. Ena prvih vlog v Drami je bila v uprizoritvi Stričkove sanje&nbsp;Fjodora Mihajloviča Dostojevskega v režiji&nbsp;Jožeta Babiča&nbsp;leta 1987, zatem pa so sledile še uprizoritve Kafke,&nbsp;Feydeauja, Lainiščka, Havla,&nbsp;Shakespeara, Jovanovića. Molièra, Cankarja, Gogolja in drugih.


  Neža počivaj v miru!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 11 Aug 2026 13:20:54 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Andrija Rustja</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/umrl-je-adrijan-rustja/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Umrl je vsestranski gledališčnik Adrijan Rustja.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/umrl-je-adrijan-rustja/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V 93 letu je v ponedeljek po krajši bolezni umrl tržaški igralec, režiser, dramaturg in vsestranski kulturni delavec Adrijan Rustja. Bil je eden od prepoznavnih obrazov Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu.


  Adrijan Rustja se je rodil v Trstu, 1. julija 1933. Na&nbsp;AGRFT&nbsp;je študiral režijo in se leta 1960 zaposlil v&nbsp;tržaškem gledališču. Veljal je za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del (recitalov, operet), v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji in sodeloval z Radiem Trst A.


  Za svoje delo je prejel ZDUS nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Primorski gledališčniki pa so ga nagradili z tantadrujem.


  &nbsp;


  UTEMELJITEV ŽIRIJE


  Adrijan Rustja – prejemnik tantadruja za življenjsko delo


  
    “Fant, ne bo nič”, mu je rekel Modest Sancin, potem ko se je Adrijan Rustja konec petdesetih let prejšnjega stoletja s študija v Ljubljani vrnil v Trst željan dela in nastopov v teatru v rojstnem mestu. Bil je prvi Tržačan z diplomo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kako se je veliki Sancin zmotil: od tistega “fant, ne bo nič”, je Rustja odigral in režiral nič koliko vlog in predstav vse do danes, ko ga mladostnega in ustvarjalnega obkrožajo leta.
  
  
    Svoje prve korake v življenje in na odru je Adrijan Rustja opisal v avtobiografski knjigi Rodil sem se v soboto, a ne bo odveč, če nekaj postaj umetniškega delovanja in rasti povzamemo iz živega pogovara s slavljencem in nagrajencem, ki smo ga imeli pred dnevi na njegovem domu, obsijanem od zelenja, miru in žvrgolenja.
  
  
    Rustja je obiskoval italijanske šole in šele po osvoboditvi leta 1945 so ga jeseni prepisali na slovensko višjo šolo v ulici Lazzaretto vecchio. Profesor Fajs ga je vključil v igralsko skupino. Začela se je igralčeva pot z nastopom v Veliki abecedi in nato v Molierovi komediji. Sledile so vloge na radiu, pozneje jih je oblikovala tudi kot član Radijskega odra. Od leta 1951 do leta 1955 štejemo kar 200 radijskih nastopov. A postavljen je bil pred dilemo: ali gledališče ali glasba. Adrijan
    Rustja je bil namreč tudi nadarjen pianist, klavir je študiral na Glasbeni matici. Negotovost mu je razpršil Jože Babič, ki ga je prepričal, naj gre na študij na AGRFT v Ljubljano. In ko se je vrnil, ga je udaril tisti “fant, ne bo nič”, zato je poiskal srečo in službo v Novi Gorici in ju tudi našel. V sezoni 1959/1960 je v Solkanu režiral Hlapca Jerneja in Sveti plamen. Nato se je vrnil v Trst Jože Babič in vrnil se je tudi Adrijan Rustja. Od takrat je ostal zvest Slovenskemu stalnemu
    gledališču do upokojitve 1. julija 1993. V tem dolgem obdobju 33tih let je v tržaškem teatru delal domala vse, kar se je delati dalo. Rustja avtoironično pravi, da je bil deklica za vse, od nekakšnega finančnega ministra do organizatorja in animatorja na terenu, od urednika gledaliških listov do igralca in režiserja pa pisec tekstov. Radijskih in odrskih. Veliko je bilo zadoščenj in odličnih trenutkov, a žal, pravi slavljenec, se ni nikoli izpel ne kot igralec ne kot režiser, najbrž zaradi
    tega, ker se ni nikdar prilizoval umetniškim vodjem, svoje izvengledališke energije je raje namenjal družini.
  
  
    A bil je in je še vedno predvsem človek teatra. Njegov ustvarjalni lok je impozantno presenetljiv. Poglejmo nekaj številk.
  
  
    Od leta 1960 do leta 1993 je Rustja v tržaškem gledališču režiral 33 predstav in ustvaril 120 vlog.
  
  
    Od leta 1960 do danes je za radio pripravil kar 480 oddaj – režije, vloge, adaptacije, lastni literarni projekti.
  
  
    Bil je med tvorci Beneškega gledališča: v Nadiških dolinah je od leta 1975 do 1985 postavil na oder kar 10 iger in s tem pripomogel k uzaveščanju slovenstva.
  
  
    Več let je sodeloval tudi z Radiom Koper, predvsem v satiričnih oddajah Andreja Jelačina.
  
  
    Razdajal se je za Gledališko šolo in režiral po društvih, med drugim je režiral tudi prvi festival slovenske popevke v Trstu leta 1963.
  
  
    Igral je v filmih in na televiziji, svojo 70-letnico pa je v tržaškem teatru obeležil z Zadnjimi lunami Furia Bordona. Premiera je bila 9. januarja leta 2004.
  
  
    Tudi po upokojitvi Adrijan Rustja ni miroval, ustvarjalna žilica in predanost gledališču mu nista pustila, da bi dnevi potekali v brezdelju. Vključil se je v Popotne komedijante, pisal tekste, ustvarjal. Prejel je več nagrad. Naj jih nekatere omenim:
  
  
    leta 1981 Borštnikova nagrada z diplomo za vlogo viteza Bledice;
  
  
    leta 1987 nagrada ZDUS za vlogo učitelja Šviligoja;
  
  
    leta 1985 plaketo boja in dela za delo v Benečiji;
  
  
    leta 1985 nagrada Mladi oder za Blagovestnika;
  
  
    leta 2005 nagrada za življenjsko delo ZDUS (Zdrušenja dramskih umetnikov Slovenije) Marija Vera.
  
  
    Adrijan Rustja je s svojim večdesetletnim delom resnično dokazal, da se da enovito združiti primorski kulturni prostor in s tem slovenskega. Umetnik je živ dokaz povezovanja, saj je nastopal in delal tako v Benečiji, na Goriškem, Tržaškem in Koprskem, presegal je ideološke in strankarske jezove, bil vse življenje predan gledališkemu artizmu, slovenski besedi in utrjevanju dostojanstva slovenskega človeka.
  
  
    Zato je žirija v sestavi Vesna Humar, Alen Jelen in Marij Čuk počaščena, da lahko Adrijanu Rustji podeli tantadruja za življenjsko delo za leto 2023. Iz srca čestitamo.
  


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 11 Aug 2026 13:08:35 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Iztek mandata vodstva in poziv k novemu, mlademu vodstvu Združenja</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/iztek-mandata-vodstva-in-poziv-k-novemu-mlademu-vodstvu-zdruzenja/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Prepričan sem, da združenje potrebuje novo, mlado vodstvo. Videnje prihodnosti dramske umetnosti in poklicno delujočih iz perspektive mlajše generacije je, in mora biti drugačno; z njim se drugače zariše tudi smer želenega razvoja. Novi časi prinašajo nove izzive. Odzivi odločevalcev kulturne politike zadnjih treh desetletij v mojih očeh nimajo več človekoljubnega namena; rojeva se svet, ki je vse manj razvit, z vse manj dialoga in ki mi je v marsičem tuj. Prav zato je smiselno, da se
  stanovsko društvo poveže in okrepi, da v tem morju znamo in zmoremo plavati.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/iztek-mandata-vodstva-in-poziv-k-novemu-mlademu-vodstvu-zdruzenja/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Spoštovane članice, spoštovani člani,


  obveščam vas, da se kmalu izteka mandat sedanjega vodstva Združenja dramskih umetnikov Slovenije, tako meni kot predsedniku kot tudi tajniku združenja. Ob tej priložnosti vas s pozivom, ki je za prihodnost našega stanovskega društva ključen vabim k razmisleku o novem vodstvu.


  Funkcijo predsednika opravljam od januarja 2019, torej dva štiriletna mandata. To je po mojem prepričanju higienični maksimum, meja, ob kateri je zdravo, da vodenje preide v nove roke. Združenje za svoje delo potrebuje novega tajnika in novega predsednika.


  
    Prepričan sem, da združenje potrebuje novo, mlado vodstvo. Videnje prihodnosti dramske umetnosti in poklicno delujočih iz perspektive mlajše generacije je, in mora biti drugačno; z njim se drugače zariše tudi smer želenega razvoja. Novi časi prinašajo nove izzive. Odzivi odločevalcev kulturne politike zadnjih treh desetletij v mojih očeh nimajo več človekoljubnega namena; rojeva se svet, ki je vse manj razvit, z vse manj dialoga in ki mi je v marsičem tuj. Prav zato je smiselno, da se
    stanovsko društvo poveže in okrepi, da v tem morju znamo in zmoremo plavati.
  


  To delo ni neznatno. ZDUS nastopa kritično in zagovorniško: nagovarja svoje člane, naša gledališča in ustanovitelja, državo in vlado, hkrati pa deluje tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Sodelujemo z mednarodno organizacijo FIA, s sindikati, z gledališči ter z domačo in mednarodno stanovsko strukturo. Izdajamo strokovna priporočila prosilcem za štipendije in delovne štipendije, za status samozaposlenega v kulturi, za zaposlitve in nagrade; podeljujemo stanovske nagrade in štipendije iz
  Sklada Jerneja Šugmana; pristojnim ministrstvom in vladi podajamo razvojne predloge, opozarjamo na težave, ponujamo rešitve.


  Zato se obračam predvsem na mlajše kolegice in kolege: prevzemite to delo in ga nadaljujte. Gre za zaščito vas samih, vaših interesov in interesov celotnega področja dramske umetnosti. Prihodnost stroke bo takšna, kot jo bomo — kot jo boste — soustvarili.


  Vljudno vas vabim, da svoj interes za kandidaturo ali predloge kandidatov za predsednika/predsednico, tajnika/tajnico&nbsp;sporočite do&nbsp;konca oktobra 2026&nbsp;na naš elektronski naslov oziroma tajniku Alenu Jelenu. Vsa dodatna pojasnila z veseljem podam tudi sam. Navedeni rok prijav je okviren, a pomemben predvsem zaradi potrebnega časa uvajanja v tajniško delo.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 07 Aug 2026 16:47:32 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Mittelfest prvič v zgodovini vodi ženska </title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/mittelfest/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Umetniška vodja čedadskega festivala Mittelfest bo med letoma 2027 in 2029 slovenska gledališka ustvarjalka Agata Tomšič. Tako je postala prva ženska na tem položaju.
</p>
<p>
  Agata Tomšič, rojena leta 1986 v Izoli v Sloveniji, je diplomirala in se specializirala iz uprizoritvenih umetnosti na Univerzi v Bologni. Je soustanoviteljica skupine ErosAntEros in soumetniška direktorica POLIS Teatro Festivala v Raveni. Njeno delo odlikujejo državljanska angažiranost, multidisciplinarni pristop in močna mednarodna usmerjenost, s poudarkom na Srednji Evropi in Balkanu. Od letos je tudi članica upravnega odbora ItaliaFestivala.
</p>
<blockquote>
  <p>
    “Zelo sem vesela in hvaležna za zaupanje, ki mi je bilo izkazano s podelitvijo tega prestižnega položaja,”&nbsp;jekomentiralaAgate&nbsp;Tomšič. “Mittelfest poznam in sem se tam vedno počutila kot doma, ko sem se v preteklosti, ko sem prišla na festival, bližala meji, kjer sem se rodila. Letos sem zadnja dva tedna preživela v Čedadu: spoznala sem tehnično in organizacijsko ekipo, preučila prizorišča in se pogovarjala z občinstvom. Vzela sem si poseben čas, da se začnem povezovati z prostorom
    in njegovimi ljudmi. Trenutek, s katerim se lahko pohvali le malo direktorjev, preden se posvetim novemu projektu , ki bo spodbudil mojo domišljijo in ambicije festivala, ki ga bomo gradili v prihodnosti. V prihodnjih letih upam, da bom lahko izkoristila znanje, ki sem ga pridobila v skoraj 20 letih gledališkega dela v Italiji in tujini, da bi Mittelfest še naprej spreminjal v privilegirano stičišče, s katerega je mogoče opazovati in razumeti našo sedanjost. Želim izkoristiti moč več
    sodobnih uprizoritvenih jezikov, da bi še naprej gojili evropske sanje o sobivanju med različnimi ljudstvi in kulturami, kjer se nasprotja srečujejo in združujejo skozi dialog. Z umetnostjo sožitja, močjo gledališkega trenutka, da bi združili popularno umetnost z eksperimentiranjem, tradicijo z inovacijami, da bi se vrnili k temu, da bi postali žarišče inovacij in referenčna točka znotraj evropske gledališke scene”&nbsp;jezaključila.
  </p>
</blockquote>
<p>
  Mednarodni festival Mittelfest je nastal leta 1991 v obdobju ponovnega srečanja med Vzhodom in Zahodom v okviru pentagonale, ki so jo takrat sestavljale vlade Italije, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Z leti je v kulturni javnosti postal sinonim za stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora. Poleg glavnega dela festivala poteka tudi mednarodni festival Mittelyoung s predstavami mladih umetnikov.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/mittelfest/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Umetniška vodja čedadskega festivala Mittelfest bo med letoma 2027 in 2029 slovenska gledališka ustvarjalka Agata Tomšič. Tako je postala prva ženska na tem položaju.


  Agata Tomšič, rojena leta 1986 v Izoli v Sloveniji, je diplomirala in se specializirala iz uprizoritvenih umetnosti na Univerzi v Bologni. Je soustanoviteljica skupine ErosAntEros in soumetniška direktorica POLIS Teatro Festivala v Raveni. Njeno delo odlikujejo državljanska angažiranost, multidisciplinarni pristop in močna mednarodna usmerjenost, s poudarkom na Srednji Evropi in Balkanu. Od letos je tudi članica upravnega odbora ItaliaFestivala.


  
    “Zelo sem vesela in hvaležna za zaupanje, ki mi je bilo izkazano s podelitvijo tega prestižnega položaja,”&nbsp;jekomentiralaAgate&nbsp;Tomšič. “Mittelfest poznam in sem se tam vedno počutila kot doma, ko sem se v preteklosti, ko sem prišla na festival, bližala meji, kjer sem se rodila. Letos sem zadnja dva tedna preživela v Čedadu: spoznala sem tehnično in organizacijsko ekipo, preučila prizorišča in se pogovarjala z občinstvom. Vzela sem si poseben čas, da se začnem povezovati z prostorom
    in njegovimi ljudmi. Trenutek, s katerim se lahko pohvali le malo direktorjev, preden se posvetim novemu projektu , ki bo spodbudil mojo domišljijo in ambicije festivala, ki ga bomo gradili v prihodnosti. V prihodnjih letih upam, da bom lahko izkoristila znanje, ki sem ga pridobila v skoraj 20 letih gledališkega dela v Italiji in tujini, da bi Mittelfest še naprej spreminjal v privilegirano stičišče, s katerega je mogoče opazovati in razumeti našo sedanjost. Želim izkoristiti moč več
    sodobnih uprizoritvenih jezikov, da bi še naprej gojili evropske sanje o sobivanju med različnimi ljudstvi in kulturami, kjer se nasprotja srečujejo in združujejo skozi dialog. Z umetnostjo sožitja, močjo gledališkega trenutka, da bi združili popularno umetnost z eksperimentiranjem, tradicijo z inovacijami, da bi se vrnili k temu, da bi postali žarišče inovacij in referenčna točka znotraj evropske gledališke scene”&nbsp;jezaključila.
  


  Mednarodni festival Mittelfest je nastal leta 1991 v obdobju ponovnega srečanja med Vzhodom in Zahodom v okviru pentagonale, ki so jo takrat sestavljale vlade Italije, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Z leti je v kulturni javnosti postal sinonim za stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora. Poleg glavnega dela festivala poteka tudi mednarodni festival Mittelyoung s predstavami mladih umetnikov.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 06 Aug 2026 20:18:20 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Štipendija Sklada Jerneja Šugmana 2026/27</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/sklad-jerneja-sugmana-rok/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Kandidatke/i se lahko prijavijo na Razpis za štipendije Sklada Jerneja Šugmana do vključno 15. 8. 2026 do 23.59.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/sklad-jerneja-sugmana-rok/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Kandidatke/i se lahko prijavijo na Razpis za štipendije Sklada Jerneja Šugmana do vključno 15. 8. 2026 do 23.59.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 06 Aug 2026 20:14:10 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Niku Goršiču nagrada za življenjsko delo</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/niku-gorsicu-nagrada-za-zivljenjsko-delo/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Niko Goršič je v Resnu prejel nagrado za življenjsko delo na festivalu Actor of Europe. Počastili so ga kot pomembnega slovenskega gledališkega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval evropski prostor ter slovensko alternativno gledališče.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/niku-gorsicu-nagrada-za-zivljenjsko-delo/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Niko Goršič je v Resnu prejel nagrado za življenjsko delo na festivalu Actor of Europe. Počastili so ga kot pomembnega slovenskega gledališkega ustvarjalca, ki je močno zaznamoval evropski prostor ter slovensko alternativno gledališče.


  Dramski igralec, režiser in performer&nbsp;Niko Goršič&nbsp;je na odprtju 24. mednarodnega gledališkega festivala Actor of Europe v Resnu v Severni Makedoniji prejel nagrado za življenjsko delo.


  Ustanovitelj in predsednik festivala Jordan Plevneš, je ob podelitvi nagrade povedal, da je mednarodni umetniški odbor Goršiča izbral soglasno. Niko je s svojim ustvarjanjem "gledališče razumel kot globalni prostor, tako kot je Shakespeare razumel svet – kot oder. Vse življenje je iskal dostojanstvo in ljubezen v človeku," so njegove navedli v sporočilu za javnost festivala. Makedonski pisatelj Plevneš je še izpostavil, da ima Goršič legendarno biografijo, ki se razteza čez jugoslovanski,
  balkanski, evropski in svetovni gledališki prostor. "Zato smo ponosni, da se je tej izbrani družini največjih evropskih gledaliških umetnikov pridružil tudi Niko Goršič – v ponos slovenski kulturi ter vsem nam, ki verjamemo v moč evropske umetnosti."


  Iskrene čestitke za nagrado dragi Niko!


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 12 Jul 2026 13:02:28 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Irena Varga</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/pred-upokojitvijo-irena-varga/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Ponovitev Večno mladi je bila zadnja predstava Irene Varga, prvakinje in dolgoletne članice Drame SNG Maribor, pred upokojitvijo.
</p>
<p>
  Irena se je v mariborski Drami zaposlila v sezoni 1983/1984 in ji ostala zvesta vse do danes. V štiridesetih letih je v matični hiši nanizala več kot devetdeset vlog. Mariborskemu občinstvu se je prvič predstavila z naslovno vlogo Glorije v Marinkovićevi istoimenski drami v režiji Branka Gombača. Za svoje delo je prejela številne nagrade, uprizoritve, ki jih je sooblikovala, pa so blestele tudi v očeh publike in strokovne javnosti.
</p>
<p>
  Irena je igralka z univerzalnim igralskim talentom in je ena izmed nepogrešljivih igralk mariborske Drame. Je igralka, ki prepoznavno in večplastno oblikuje svoje igralske kreacije v najrazličnejših dramskih zvrsteh. Je izrazita karakterna igralka s posebnim smislom in s talentom za oblikovanje komičnih in groteskno realističnih vlog. Je izvrstna komičarka, kar pa seveda ne izključuje njenih vrhunskih kreacij številnih dramskih likov, s katerimi se je vpisala v antologijo slovenskega
  gledališča. Je pozorna in empatična soigralka in sodelavka, ki je svoj materinsko-pedagoški potencial delila ne samo s svojimi tremi hčerami, ampak tudi z mladimi v Dramskem studiu, kjer je delovala kot mentorica, režiserka in prirejevalka besedil.
</p>
<p>
  Draga Irena želimo ti lepe in ustvarjalne dni v penziji!
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/pred-upokojitvijo-irena-varga/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Ponovitev Večno mladi je bila zadnja predstava Irene Varga, prvakinje in dolgoletne članice Drame SNG Maribor, pred upokojitvijo.


  Irena se je v mariborski Drami zaposlila v sezoni 1983/1984 in ji ostala zvesta vse do danes. V štiridesetih letih je v matični hiši nanizala več kot devetdeset vlog. Mariborskemu občinstvu se je prvič predstavila z naslovno vlogo Glorije v Marinkovićevi istoimenski drami v režiji Branka Gombača. Za svoje delo je prejela številne nagrade, uprizoritve, ki jih je sooblikovala, pa so blestele tudi v očeh publike in strokovne javnosti.


  Irena je igralka z univerzalnim igralskim talentom in je ena izmed nepogrešljivih igralk mariborske Drame. Je igralka, ki prepoznavno in večplastno oblikuje svoje igralske kreacije v najrazličnejših dramskih zvrsteh. Je izrazita karakterna igralka s posebnim smislom in s talentom za oblikovanje komičnih in groteskno realističnih vlog. Je izvrstna komičarka, kar pa seveda ne izključuje njenih vrhunskih kreacij številnih dramskih likov, s katerimi se je vpisala v antologijo slovenskega
  gledališča. Je pozorna in empatična soigralka in sodelavka, ki je svoj materinsko-pedagoški potencial delila ne samo s svojimi tremi hčerami, ampak tudi z mladimi v Dramskem studiu, kjer je delovala kot mentorica, režiserka in prirejevalka besedil.


  Draga Irena želimo ti lepe in ustvarjalne dni v penziji!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 17:11:24 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Štipendija Sklada Jerneja Šugmana 2026/27</title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/stipendija-sklada-jerneja-sugmana-202627/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Rok za oddajo prošenj je podaljšan do 15. avgusta.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/stipendija-sklada-jerneja-sugmana-202627/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Kandidatke/i se lahko prijavijo na Razpis za štipendije Sklada Jerneja Šugmana do vključno 30. 6. 2026&nbsp;15. 8. 2026 do 23.59.


  
    RAZPISNI ROK JE PODALJŠAN DO 15. AVGUSTA 2026 do 23.59.
  


  <a href="https://www.zdus.si/razpis/">Besedilo razpisa</a>


  <a href="https://www.zdus.si/pravilnik-sklada/">Pravilnik</a>


  &nbsp;


  Celotna dokumentacija javnega razpisa z vsemi dokumenti je dostopna na spletni strani Združenja dramskih umetnikov Slovenije pod rubriko Sklad Jerneja Šugmana, Razpis.


  O podrobnejših informacijah lahko povprašate na elektronski naslov: stipendij(at)zdus.si
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 16:43:45 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti  </title>
			<link>http://www.zdus.si/novice/oder-slogi/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Oder je osrednji portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti, ki na enem mestu povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih in producentih, pa tudi fotografije, članke, kritike, mnenja, digitalne razstave ter prevode slovenskih dramskih del v tuje jezike v enotno digitalno okolje.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.zdus.si/novice/oder-slogi/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  1. julija je začel delovati&nbsp;Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti (<a href="https://oder.slogi.si/">ODER</a>).


  Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je lansiral Oder, nov osrednji spletni portal, ki prvič v zgodovini v enotno digitalno okolje povezuje celotno dediščino in sedanjost slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Portal deluje kot sodobna digitalna vstopna točka, ki na enem mestu združuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, bogato arhivsko gradivo ter aktualno odrsko dogajanje, in je nova digitalna vstopna točka za raziskovanje slovenskih uprizoritvenih
  umetnosti.&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;


  Spletni portal, ki je dostopen na spletnem naslovu oder.slogi.si, uporabniku omogoča, da stopi na oder zgodovine slovenskega gledališča, raziskuje njegove sledi in odkriva povezave med preteklostjo in sedanjostjo. Na enem mestu povezuje podatke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih, fotografskem in drugem slikovnem muzejskem ter arhivskem gradivu, gledaliških kritikah, člankih, pozornost pa bo posvečal tudi aktualnim premieram. Z medsebojnim povezovanjem obstoječih podatkovnih zbirk,
  digitaliziranega gradiva in novih vsebin uporabnikom omogoča celovitejši vpogled in lažje raziskovanje slovenske uprizoritvene dediščine. Poleg javno dostopnih vsebin registriranim uporabnikom omogoča tudi dostop do digitaliziranega muzejskega in arhivskega gradiva za raziskovalne, študijske in izobraževalne namene. Portal je nastal v okviru projektne naloge PN3 eScenske, ki je del nacionalnega projekta e-Kultura.


  Oder je razvil Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) in nadgrajuje dolgoletno strokovno delo inštituta na področju zbiranja, dokumentiranja, raziskovanja in digitalizacije uprizoritvene dediščine. Osrednja prednost portala je povezovanje vsebin, ki so bile doslej dostopne le z zamudnim fizičnim ogledom različnih zbirk in virov. Obstoječe podatkovne zbirke in digitalizirano muzejsko ter arhivsko gradivo povezuje v enotno digitalno okolje ter jih dopolnjuje z novimi vsebinami in
  funkcionalnostmi, ki omogočajo preglednejšo uporabo ter celovitejše raziskovanje. Hkrati pa tak način prezentacije tudi pomaga ohranjati gradivo kulturne dediščine, saj se uporabnik najprej o njem informira prek digitalnih vsebin in ne neposredno na originalu.


  “Uprizoritvena umetnost je minljiva in živi predvsem v trenutku izvedbe, zato imajo dokumenti, fotografije in kritike neprecenljivo vrednost za ohranjanje našega kulturnega spomina. S portalom Oder ta spomin selimo v 21. stoletje. Digitalizacija ne le odpira vrata širši javnosti, študentom in raziskovalcem, ampak hkrati ščiti dragocene izvirne dokumente pred fizično obrabo,” je povedal dr. Gašper Troha, direktor SLOGI-ja.&nbsp;


  Glavna vsebinska sklopa Enciklopedija in Scena


  Portal Oder je zasnovan okoli dveh vsebinskih sklopov. Enciklopedija predstavlja raziskovalno središče portala, kjer so zbrane in med seboj povezane podatkovne zbirke o uprizoritvah, ustvarjalcih, producentih ter spremljajoči članki, slikovna gradiva in digitalne razstave. Drugi vsebinski sklop, Scena, portal povezuje z aktualnim dogajanjem na področju uprizoritvenih umetnosti. Prinaša napovedi premier, gledališke kritike, intervjuje, komentarje in druge uredniške vsebine ter tako dopolnjuje
  dokumentarno in raziskovalno razsežnost portala s spremljanjem sodobne produkcije. Del portala so tudi digitalne razstave, ki na sodoben način predstavljajo pomembne osebnosti, uprizoritve, festivale in prelomne dogodke slovenske uprizoritvene zgodovine. Posebno mesto imata portal Kritika in projekt Slovenska drama v prevodu (Slovene Drama in Translation). Na prvem so objavljene kritike posameznih predstav profesionalnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev, predvsem institucionalnih in
  vidnejših neinstitucionalnih producentov, slednji pa omogoča dostop do prevodov slovenskih dramskih besedil in prispeva k večji mednarodni dostopnosti ter prepoznavnosti slovenske dramatike.


  Digitalizirane zbirke SLOGI-ja


  Pomemben del portala predstavljajo digitalizirane zbirke Slovenskega gledališkega inštituta. Med njimi sta Ikonoteka, ki med drugim hrani obsežno zbirko gledaliških fotografij, scenografskih načrtov ali kostumskih skic, in Hemeroteka, ki omogoča dostop do gledaliških kritik, časopisnih člankov in drugega arhivskega gradiva. Skupaj s sistematično dokumentiranimi slovenskimi uprizoritvami od leta 1867 dalje, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo, predhodnik Slovenskega
  narodnega gledališča Drama Ljubljana, predstavljajo temelj raziskovanja zgodovine slovenskega gledališča. Portal teh zbirk ne nadomešča, temveč jih medsebojno povezuje in nadgrajuje, s čimer uporabnikom omogoča hitrejše in preglednejše raziskovanje, hkrati pa portal s prezentacijo digitaliziranih gradiv tudi pripomore k ohranjanju in zaščiti originalnega gradiva v zbirkah.


  Portal je namenjen strokovnim javnostim in ljubiteljem


  Portal je namenjen raziskovalcem, študentom, dijakom, pedagogom, gledališkim ustvarjalcem, producentom, kulturnim ustanovam in vsem, ki jih zanimajo slovenske uprizoritvene umetnosti. Uporaba portala je brezplačna. Poleg javno dostopnih vsebin registriranim uporabnikom omogoča tudi dostop do digitaliziranega muzejskega in arhivskega gradiva iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta. Registracija je hitra in enostavna, uporabnikom pa omogoča časovno omejen dostop do digitaliziranih
  fotografij, dokumentov in drugega gradiva za raziskovalne, študijske in izobraževalne namene v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah. Na ta način portal združuje čim širšo dostopnost kulturne dediščine z odgovornim varovanjem avtorskih pravic in bogati polje raziskovanja.


  Ohranjanje kulturnega spomina


  Uprizoritvena umetnost živi predvsem v trenutku izvedbe, zato imajo dokumenti, fotografije, kritike in drugi arhivski viri posebno vrednost pri ohranjanju kulturnega spomina. Digitalizacija poleg dolgoročnega varovanju in ohranjanja omogoča, da to gradivo postane dostopnejše raziskovalcem, ustvarjalcem, študentom in širši javnosti, hkrati pa odpira nove možnosti za njegovo uporabo pri raziskovanju, izobraževanju, umetniškem ustvarjanju in mednarodnem sodelovanju.


  Portal Oder predstavlja pomemben korak v nadaljnjem razvoju digitalne dostopnosti slovenske uprizoritvene dediščine. Z medsebojnim povezovanjem obstoječih podatkovnih zbirk, digitaliziranega muzejskega in arhivskega gradiva ter novih vsebin ustvarja enotno raziskovalno okolje, ki izboljšuje dostop do znanja, spodbuja raziskovanje ter krepi prepoznavnost slovenskih uprizoritvenih umetnosti doma in v mednarodnem prostoru.


  Portal Oder je del projekta e-Kultura
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 02 Jul 2026 11:55:27 +0200</pubDate>
		</item>
		</channel>
</rss>