75 prebojnic MGL

Utrinki iz zgodovine mestnega gledališča ljubljanskega ob njegovi 75-letnici

75 prebojnic MGL: poklon ženskam, ki so soustvarjale slovensko gledališče

Razstava v ljubljanski Mestni hiši opozarja na prispevek žensk v gledališču – od igralk, režiserk in dramatičark do ustvarjalk, ki delujejo v zakulisju.

Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ob 75-letnici delovanja predstavlja razstavo 75 prebojnic, ki v ospredje postavlja ženske, katerih ustvarjalno delo je zaznamovalo gledališče od njegove ustanovitve leta 1951 do danes. Razstava, ki je na ogled v atriju Mestne hiše od 16. oktobra do 13. novembra 2026, ne sledi kronologiji gledališke zgodovine ali zgolj našteva največje uspehe, temveč razkriva tudi dolgo spregledane ustvarjalke in njihove prispevke k razvoju gledališke umetnosti.

Pobudo za razstavo je spodbudil podatek, da je bilo med 747 premierami MGL v 75 letih le 124 uprizoritev v režiji žensk, zgolj 105 pa jih je nastalo na podlagi besedil dramatičark. Podobna neravnovesja se kažejo tudi pri drugih gledaliških poklicih, z izjemo kostumografije. Ti podatki odpirajo vprašanje enakih možnosti žensk v gledališču ter opozarjajo na ovire, s katerimi so se ustvarjalke srečevale skozi desetletja.

Med 75 predstavljenimi prebojnicami so igralke, dramatičarke, režiserke, scenografke, kostumografke, koreografinje, dramaturginje in lektorice, med njimi tudi številne nagrajenke ZDUS. Razstava predstavlja pomembna imena slovenske gledališke zgodovine, kot so igralka Marija Nablocka, režiserka in direktorica MGL Barbara Hieng Samobor, igralka Jožica Avbelj, dramatičarka Simona Semenič, scenografka Meta Hočevar, kostumografka Alenka Bartl ter dramaturginja Mojca Kreft.

Posebnost razstave je tudi pogled v zakulisje, kjer svoje delo opravljajo številne ženske, brez katerih gledališka predstava ne bi mogla zaživeti. Ob umetnicah na odru in ustvarjalkah, ki oblikujejo uprizoritve, so predstavljene frizerke, šivilje, krojačice, inspicientke, šepetalke in scenske delavke. Razstava tako vzpostavlja dialog med različnimi gledališkimi poklici ter poudarja, da je gledališče rezultat skupnega dela, ne le vidnih umetniških dosežkov.

Avtorice razstave, dramaturginji Ira Ratej in Alenka Klabus Vesel ter arhitektka in scenografka Barbara Matul Kalamar, so projekt pripravljale pol leta. Razstava obiskovalce vodi skozi gledališki fundus, prostor, v katerem se hranijo ostanki uprizoritev in gledaliških spominov. S citati, portreti in zgodbami ustvarjalk razkriva, kako počasi so se ženskam odpirala vrata gledaliških poklicev.

Na neenak položaj žensk opozarjajo tudi priznanja. Za Borštnikovo nagrado za režijo je bila prva ženska nagrajena Meta Hočevar leta 1989, dvajset let po ustanovitvi Borštnikovega srečanja. Do danes je nagrado prejelo 22 moških in le šest žensk, kar kaže na izrazito nesorazmerje pri priznavanju režijskega ustvarjanja.

Razstava 75 prebojnic je pomemben prispevek k ohranjanju slovenske gledališke zgodovine in premisleku o položaju žensk v njej. Njena posebna vrednost je v tem, da enakovredno osvetljuje delo na odru in za njim ter opozarja, da zgodovine gledališča ne ustvarjajo samo najbolj prepoznavna imena, temveč tudi številne ustvarjalke in strokovne sodelavke, katerih delo pogosto ostaja nevidno.

Ob 75-letnici MGL razstava odpira tudi vprašanje, kako so ženske soustvarjale zgodovino drugih slovenskih gledališč. Podoben pregled prebojnic bi lahko razkril številne doslej prezrte zgodbe ter prispeval k celovitejšemu razumevanju razvoja slovenskega gledališča.

Razstava: 75 prebojnic
Kraj: atrij Mestne hiše, Ljubljana
Čas: od 16. oktobra do 13. novembra 2026
Strokovno vodstvo: Katarina Bogataj, 5. novembra ob 17. uri.