Nemško življenje

Marijana Brecelj v monodrami

ŠKUC gledališče je v sodelovanju s koproducentoma Pionirskim domom in Zavodom Kolaž pripravilo uprizoritev monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona.

Premiera je 27. novembra ob 20h na odru Pionirskega doma.

V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva, z Goebbelsovo tajnico Brunhilde Pomsel, nastopa naša članica, priznana dramska igralka Marijana Brecelj.

Nemško življenje je besedilo, ki odpira eno najtežjih poglavij evropske zgodovine. To je nemško predvojno in vojno obdobje, ki je bilo zaradi strašljivih dejanj za dolgo časa potisnjeno v kolektivni molk. Ta molk pa ni prinesel pozabe, ampak se je nepreklicno zlil z občutkom krivde, ki ga nosijo generacije.

In vendar se ne moremo slepiti: “O čemer nočemo govoriti, moramo molčati,” – a prav ta molk je postal neznosna senca, ki se vrača in zahteva, da se z njo soočimo.

Pripoved odpira pogled v zakulisje nemškega življenja tistega časa – v mišljenje, občutenje in predvsem v mehanizme prilagajanja, ki so omogočili, da je zlo postalo vsakdanje. Hkrati pa opozarja, da vprašanje odgovornosti ni le stvar preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti.

Bistvo teh spominov presega zgodovinski okvir. Ne govori le o tedanjem nemškem narodu, temveč nas opozarja na univerzalnost človeške izbire – na nevarnosti slepega sledenja, na krhkost morale in na odgovornost vsakega posameznika. V tem je delo hkrati literarni zapis, intervju in pretresljiv opomin.

Je ogledalo, ki ga ne držimo le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zrcalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in se vprašamo: Kako bi ravnali mi? In – še pomembneje: Kako ravnamo danes?

Marjana Brecelj se je rodila leta 1946 v Ljubljani, v družini z izrazitimi umetniškimi koreninami, kar je že zgodaj oblikovalo njen odnos do gledališča in pripovedovanja zgodb. Po študiju na AGRFT se je v sezoni 1970/71 pridružila ansamblu SNG Drama Ljubljana, kjer je ostala več desetletij in ustvarila več kot sto gledaliških vlog, komičnih in tragičnih, intimnih in karakternih, kar priča o njeni izjemni vsestranskosti in dolgoletni predanosti odru.

Poleg gledališča je močno prisotna v filmu, na televiziji in v radijskih igrah; njen filmski opus obsega več kot petdeset naslovov; v svojih vlogah izstopa z naravno prezenco in prefinjenim psihološkim občutkom. Njeno igralsko izrazje prepleta spontanost in premišljenost, igrivost in zrelo modrost, kar njenim likom daje nevsiljivo, a globoko prisotnost. Za svoje delo je prejela pomembna priznanja, med njimi odličje “Marija Vera” za življenjsko delo in nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. A bolj kot nagrade jo določata njena vztrajnost in neomajna predanost umetnosti. Tudi po upokojitvi ostaja aktivna – igrala bo, pravi, dokler jo bodo ustvarjalci želeli –, vedno s spoštovanjem do dela in z jasnim občutkom za svoje meje.

Marjana Brecelj ohranja redko kombinacijo topline, zrelosti in notranje moči. V vsak lik vstopa s pristnostjo in z občutkom, ki se ga ni mogoče naučiti – z občutkom človeka, ki pozorno opazuje svet in ga zna pretvoriti v igro, ki se dotakne gledalca. Njena igra tako presega zgolj interpretacijo; postane prostor človeškega srečanja, v katerem gledalec prepozna del sebe.

Prevajalka besedila monodrame je Alenka Klabus Vesel. Dramaturg uprizoritve je Matjaž Briški. Sceno in kostum sta pripravila Urša Vidic in Claudi Sovre. Tatjana Stanič je bila lektorica. Za oblikovanje svetlobe in ton bo poskrbel Leon Bedjanič. Režiser je Alen Jelen.

Prva ponovitev monodrame bo v nedeljo, 30. novembra ob 20h na odru Pionirskega doma, Miklošičeva 28, pod Kinoteko.