Petek, 22. marec 2024
Nina Šorak
Nagrada »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje (2022-2023)
Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije “Marko Slodnjak” za dveletno obdobje (2022-2023) prejme gledališka režiserka Nina Šorak.
Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije “Marko Slodnjak” za dveletno obdobje (2022-2023) prejme gledališka režiserka Nina Šorak.
Rad imam gledališče in umetnost mi daje upanje, a tega upanja ni na pretek. In ko pišem to poslanico, se resno sprašujem, kakšno gledališče bo po tem, kar se dogaja v Gazi, sploh še mogoče.
Vsak človek je edinstven, pa vendar tak kot vsi drugi. Naša vidna, zunanja podoba je drugačna od vseh drugih, seveda, vse lepo in prav, ampak tudi znotraj vsakega od nas je nekaj, kar pripada samo posamezniku – kar ta posameznik sam po sebi je. Temu lahko rečemo duh ali duša. Lahko pa se odločimo, da sploh ne potrebuje besedne označbe in ga kratko malo pustimo pri miru.
V četrtek, 14. marca, bomo ob 11:30 v 7. nadstropju na Trubarjevi 3 priredili okroglo mizo Gledališče prihodnosti – prihodnost gledališča? Dogodek bo obeležil 15-letnico raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se v nedeljo, 25. februarja, zaključili 32. Dnevi komedije. Nagrajenci po presoji strokovne žirije so: Polona Juh kot žlahtna komedijantka, Branko Šturbej kot žlahtni komedijant, Nina Ramšak Marković kot žlahtna režiserka in žlahtna komedija Paradiž v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Občinstvo je za svojo žlahtno komedijo prav tako izbralo uprizoritev Paradiž v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Radijski oder razpisuje nagradni natečaj za izvirno radijsko igro.
V 94. letu starosti se je poslovila dramska igralka Mihaela Novak, ki je bila članica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana od leta 1952 do upokojitve leta 1992.
Na spletnem portalu uprizoritvene dejavnosti SiGledal je zaživel nov portal Slovenska dramatika v prevodih (Slovene Drama in Translation), ki smo ga zasnovali po vzoru nekaterih drugih evropskih držav (npr. Nemčije, Finske) kot referenčno točko za seznanjanje strokovne publike s sodobno dramsko pisavo.
Prešernova poezija že dolgo navdihuje in mobilizira ljudi k družbenim spremembam. Njegov prispevek k občutku solidarnosti je motiviral naše ljudi, da so uveljavili odpornost in moč slovenske skupnosti. Njegovo pesniško delo je postalo temelj naše skupne kolektivne zavesti. Njegova Zdravljica, naš državni simbol. In vendar, čeprav umetnost morda ne nudi takojšnjih rešitev in čeprav prispeva k širšemu kulturnemu udejanjanju izbranih vrednot in prednostnih nalog družbe, zanjo, za umetnost in njene ustvarjalce, v skupaj izgrajeni državi, ni posluha, stika, ne prostora. Vsakoletni državni praznik kulture je tako zgolj eden izmed dela prostih dni, ki na simbolni ravni slavi in časti identiteto skupnosti, pri čemer ostajajo srca državljanov hladna, misli toge. Je komemoracija umetnosti in kulturi. Je izkaz zaznanega političnega ozračja in splošnega zadovoljstva državljanov z njihovo vlado.
Komemoracija bo v sredo, 14. februarja, ob 17.00 na Velikem odru Drame.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije vabi na 38. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku.