Prešernov dan, državni praznik kulture, 2024

Nagovor predsednika Društva ZDUS

Vloga umetnosti in kulture je v zgodovinskem kontekstu vsakokratnih obstoječih političnih ter gospodarskih sistemov in njihovega vpliva na posameznika, družbo in okolje, pomembno izrazilo subtilno kritičnih razmišljanj o ravnanjih in odnosih človeka in človeštva. Z izražanjem novih vpogledov ponuja skupnosti razmislek o uveljavljenih ravnanjih in držah, ki jih je mogoče in nujno preoblikovati v človeku in okolju bolj prijazne družbene perspektive. V časih gospodarskih in političnih negotovosti se umetniki odzovejo z ustvarjanjem, ki komentira ali izpodbija dosedanje stanje in zagotavljajo prostor za dialog in razmislek. Ta, s potencialom, da spodbudita družbene spremembe, v ljudeh spodbujata sočutje, vrednote lepote in razumevanje dobrobiti sožitja in enakovrednosti med različnimi posamezniki in skupnostmi. Na gospodarske in okoljske krize, ki se v svet odzivajo z vojnami, militarizacijo in geopolitično tekmovalnostjo, se umetnost in kultura odzivata z opominjanji o posledicah takšnih ravnanj za ljudi, okolje in o možnostih obsežne izgube, ki iz takšnih ravnanj izhaja.

Vendar izzivi, s katerimi se soočajo obstoječi ekonomski in politični sistemi, vplivajo tudi na umetnike, umetnost in kulturo. Zmanjšana materialna podpora umetniških ter kulturnih vsebin in programov umetnike peha v boj za preživetje v okolju ekonomske nestabilnosti, ki pomeni omejitev našega kreativnega izražanja, samocenzuriranje in odsotnost kritične misli.

Poezija kot oblika umetniškega izražanja je bila, ne le v zgodovini slovenskega naroda, čvrsto orodje širšega družbenega premisleka. S kritično refleksijo in odzivi na družbena vprašanja je odločilno vplivala na svetovne politične in ekonomske izzive. Ko pesniki povzemajo lastne notranje odmeve, z njimi zajemajo kompleksnost človeških izkušenj slehernika in sveta okoli njih. Njihova izkustva postanejo enkratno oblikovan miselni in čustveni izraz o vplivih sveta in soljudi, ki sooblikujejo politike, na posameznike in skupnosti. Ta se pogosto izrazijo tudi kot oblika upora proti zatiralskim strukturam, proti čustvenim in psihološkim stegam povzročenih ekonomskih stisk.

Prešernova poezija že dolgo navdihuje in mobilizira ljudi k družbenim spremembam. Njegov prispevek k občutku solidarnosti je motiviral naše ljudi, da so uveljavili odpornost in moč slovenske skupnosti. Njegovo pesniško delo je postalo temelj naše skupne kolektivne zavesti. Njegova Zdravljica, naš državni simbol. In vendar, čeprav umetnost morda ne nudi takojšnjih rešitev in čeprav prispeva k širšemu kulturnemu udejanjanju izbranih vrednot in prednostnih nalog družbe, zanjo, za umetnost in njene ustvarjalce, v skupaj izgrajeni državi, ni posluha, stika, ne prostora. Vsakoletni državni praznik kulture je tako zgolj eden izmed dela prostih dni, ki na simbolni ravni slavi in časti identiteto skupnosti, pri čemer ostajajo srca državljanov hladna, misli toge. Je komemoracija umetnosti in kulturi. Je izkaz zaznanega političnega ozračja in splošnega zadovoljstva državljanov z njihovo vlado.

Ddr. Boris Mihalj, predsednik